Statistika

V Sloveniji smo od 1. januarja do 30. septembra 2010 presadili 81 organov umrlih darovalcev, od tega 48 ledvic, 18 jeter in 14 src.

več...

 

 

Spremljajte nas

tudi na   

 

 


Opredelitev ZA darovanje

Kako se opredelimo za darovanje po smrti?

Vsakdo, ki želi postati darovalec, lahko svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi na prijavnih mestih v zdravstvenem zavodu, nekaterih lekarnah, na nekaterih območnih enotah Rdečega križa. S seboj mora imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanje. Izpolni poseben obrazec, pristopno izjavo, pooblaščena oseba preveri identiteto darovalca in jo s podpisom potrdi. Izjavo pošlje v priporočeni pošiljki na Slovenija-transplant.

Ali si lahko premislimo in izjavo spremenimo?

Darovalec ima vso moralno pravico, da svojo prvotno odločitev o posmrtnem darovanju tudi prekliče.

Odločitev posameznika, da po smrti daruje svoje dele za potrebe zdravljenja s presaditvijo, je zapisana v sistemu zdravstvenega zavarovanja. Opredelitev posameznika se v ustrezno zaščiteno bazo podatkov pri ZZZS zapiše v Slovenija-transplantu na osnovi izpolnjene pristopne izjave.

Varovanje podatkov

Podatki o opredeljenosti za darovanje so dostopni izključno pooblaščenemu zdravniku transplantacijskemu koordinatorju, ki je v vsaki bolnišnici odgovoren za področje darovanja po smrti. Dostop do podatkov o darovanju po smrti je mogoč le s posebnim računalniškim programom in z uporabo za to določene profesionalne kartice. Vsak državljan lahko preveri svoje podatke osebno na Slovenija-transplantu.

Darovanje organov je anonimno

Darovanje organov je popolnoma anonimno, zato prejemnik v nobenem primeru ne more dobiti osebnih podatkov o svojem darovalcu, prav tako tudi darovalčeva družina ne more izvedeti osebnih podatkov prejemnika oziroma prejemnikov. Izvejo lahko le to ali je bil organ presajen.

Dodatne informacije:
Slovenija-transplant, tel.: 01/300 68 60, fax: 01/300 68 66,
e-naslov: barbara.ustar(at)slovenija-transplant.si

Postanite darovalec tudi vi!


Slovar

kostni mozeg

mehko maščobno tkivo, ki se nahaja v kostnih votlinah in sredici nekaterih širokih kosti. Če je rdeče barve, ga imenujemo rdeči kostni mozeg. V njem nastajajo nove krvne celice. Vsebuje dve vrsti zarodnih celic: hematopoetske (proizvajajo krvne celice) in celice strome (proizvajajo maščobno, hrustančno in kostno tkivo).

Pri odraslih ostane rdeči kostni mozeg aktiven samo še v kratkih in ploščatih kosteh, predvsem pa v prsnici, rebrih in medenici. Drugje se rdeči kostni mozeg zamenja z rumenim. Ta se razlikuje od rdečega po tem, da ima več maščobnih celic, predvsem pa po tem, da ne sodeluje pri tvorbi krvnih celic.

več...