Presajanje kostnega mozga

Kdaj je potrebna transplantacija kostnega mozga?

Presaditev kostnega mozga (KM) oziroma krvotvornih matičnih celic (KMC) prihaja v poštev predvsem pri zdravljenju malignih in nekaterih nemalignih bolezni kostnega mozga in drugih krvotvornih organov (levkemije, mielodisplastični sindromi, diseminirani plazmocitom, maligni limfomi huda oblika aplastične anemije) ter nekaterih drugih bolezni (nekatere solidne novotvorbe, podedovane bolezni in avtoimunske bolezni). Od vrste bolezni je odvisno ali bomo opravili presaditev krvotvornih matičnih celic darovalca – alogenična presaditev ali pa lastnih - avtologna presaditev. Pri alogenični presaditvi je najpogosteje darovalec sorodnik - sorodna alogeninča presaditev, če pa takega darovalca ne najdemo, prihaja v poštev tudi presaditev, pri katerem je darovalec nesorodnik - nesorodna alogenična presaditev.

Kdo je lahko darovalec?

Pri alogenični sorodni presaditvi je darovalec najpogosteje sorojenec, ki mora biti z bolnikom skladen v sistemu tkivnih antigenov. Seveda mora biti darovalec povsem zdrav. Starost darovalca pri sorodni presaditvi ni omejena. Pri mladoletnih darovalcih mora poleg roditeljev dati soglasje tudi Etična komisija. Nesorodni darovalec je lahko vsaka zdrava oseba med 18 in 55. letom starosti.

Kam se gre lahko testirati?

Preiskave opravljajo na Zavodu RS Slovenije za transfuzijsko medicino. Nesorodne darovalce vodijo v posebnem registru darovalcev Slovenija-donor.

Katere pogoje mora izpolnjevati za testiranje?

Morebitni darovalec se mora strinjati z morebitnim darovanjem krvotovrnih matičnih celic in mora biti zdrav. Mora biti seznanjen s postopkom testiranja in postopki darovanja.

Kako testiranje poteka?

V prvi fazi darovalcu za preiskovanje odvzamejo le nekaj mililitrov krvi za osnovno tipizacijo.

Kam se podatki o odvzetih vzorcih krvi shranijo?

Vse podatke - šifra darovalca in podatki o tkivnih antigenih se uvrstijo v slovenski register Slovenija-donor (SD), ki je član svetovnega registra (BMDW). Preko SD potekajo tudi vsi postopki iskanja morebitnih darovalcev za posameznega (domačega ali tujega) bolnika.

Kaj se zgodi, če darovalčevi vzorci ustrezajo potrebam nekega prejemnika?

Če morebitni darovalec ustreza določenemu bolniku, se ga ponovno pokliče in seznani z možnostjo, da prihaja v poštev kot darovalec. Če pristane, so potrebni nadaljnji pregledi za dokončo potrditev, pregled pri zdravniku, ki ponovno oceni, da je darovalec zdrav in sposoben za darovanje ter v končni fazi samo darovanje krvotvornih matičnih celic.

Je lahko darovalec samo bližnji sorodnik?

Glej odgovor na prvo vprašanje.

Ali lahko daruje tudi bolna oseba (denimo diabetik, srčni bolnik)?

Darovalec mora biti zdrav, podobno kot za darovanje krvi. Dobro urejene kronične bolezni, npr. arterijska hipertenzija, ne pomenijo absolutne kontraindikacije za darovanje.

Koliko kostnega mozga odvzamejo zdravniki?

Krvotvorne matične cvelice lahko zberemo iz kostnega mozga ali iz venske krvi. V primeru zbiranja iz kostnega mozga poteka zbiranje v operacijski dvorani. Darovalec je v anesteziji. Postopek traja približno 1uro. S posebnimi iglami iz medeničnih kosti dva zdravnika zbereta kostni mozeg, ki je pomešan s krvjo. Sama količina kostnega mozga je minimalna, le nekaj deset mililitrov, večino zbranega pa predstavlja primes krvi, darovalcu ob zbiranju odvzamemo od 500 do 1000 ml krvi. Darovalca praviloma sprejmemo v bolnišnico 1 dan pred zbiranjem in gre dan po odvzemu domov. Pred odvzemom opravimo preiskave, ki so potrebne pred anestezijo. 1 do 2 tedna pred zbiranjem mu na ZTM odvzamejo kri za avtotransfuzijo, ki jo vrnemo po končanem zbiranju.

Zbiranje iz venske krvi poteka ambulantno in sprejem v bolnišnico običajno ni potreben. Darovalcu pet dni pred zbiranjem dajemo podkožne injekcije zdravila, s katerim spodbudimo razmnoževanje krvotvornih celic v kostnem mozgu in njihovo prehajanje v kri. Običajno darovalec v tem času občuti bolečine v kosteh in mišicah. Samo zbiranje traja okrog 3 do 4 ure, sicer pa je postopek podoben kot pri darovanju krvi. Pri tem postopku darovalcu odvzamemo le enojedrne celice (posebna vrsta levkocitov), medtem ko je izguba drugih krvnih celic oziorma krvi zanemarljiva.

Ali darovanje mozga za organizem darovalca pomeni kakršno koli zdravstveno tveganje – oslabljen imunski sistem in posledično zbolevanje?

Tveganje za darovalca je minimalno. Pri klasičnem odvzemu so sicer možni sicer zelo redki zapleti zaradi anestezije, zelo redko pride tudi do krvavitev ali okužbe na mestih odvzema. Pač pa darovalci nekaj časa, običajno teden do dva občutijo na mestih odvzema blage bolečine. Pri zbiranju krvotovrnih celic iz venske krvi lahko pride do vnetja žil na mestu odvzema. Samo darovanje sicer ne predstavlja nobene večje nagnjenosti za okvaro kostnega mozga, imunskega sistema ali druge bolezni.

Se darovalec lahko med posegom okuži (HIV, hepatitis B,C)?

Okužbe z virusi praviloma niso možne, saj odvzem poteka v sterilnih pogojih, darovalec pa praviloma dobi le avtologno transfuzijo (pri klasičnem odvzemu kostnega mozga).

Ali darovalec po posegu ostane v bolnišnici / na bolniškem dopustu?

Darovalec kostnega mozga običajno zapusti bolnišnico 24 ur po odvzemu, medtem ko zbiranje matičnih celic iz krvi poteka ambulantno. Bolniški stalež praviloma ni potreben pri zbiranju celic iz venske krvi, po odvzemu kostnega mozga pa zaradi bolečin priporočamo stalež - običajno teden dni.

Se lahko odloči za darovanje tudi mladoletna oseba ali polnoletna oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti?

Iz posebno upravičenih razlogov se smejo KMC odvzeti tudi osebi, mlajši od osemnajst let oz. polnoletni osebi, ki ni sposobna za razsojanje, če gre za presaditev njenemu bratu ali sestri. Pri tovrstnih darovalcih mora poleg roditeljev oz. zakonitega zastopnika dati soglasje tudi Etična komisija.

Nesorodni darovalec KMC pa je lahko le vsaka zdrava oseba med 18 in 55. letom starosti.

Ali mora darovalec svojo voljo izraziti pisno ali je dovolj ustno zagotovilo?

Odvzem KMC živemu darovalcu je dovoljen samo, ča darovalec v to pisno privoli.

Kje lahko darovalec izrazi svojo voljo?

Prvi pristanek podpiše možni darovalec že pred prvim odvzemom krvi za testiranje potem, ko je bil seznanjen o naravi, namenu in poteku postopka, verjetnosti uspeha in morebitnih tveganjih.

Ali lahko darovalec svojo odločitev o darovanju prekliče?

Privolitev lahko darovalec prekliče vse do začetka posega.

Ali darujemo le za neznane prejemnike?

Podatki o darovalcu in prejemniku so poklicna skrivnost. Pri morebitnem razkrivanju identitete prejemnika oz. darovalca upoštevamo zahteve Svetovnega registra nesorodnih darovalcev KMC (BMDW) oz Svetovnega združenja (WMDA) ter nacionalne predpise.

Kdaj je darovanje potrebno? Kaj to pomeni za obdarovanca?

Darovanje krvotvornih celic oziroma kostnega mozga nesorodnega darovalca prihaja v poštev le v primeru, ko bolnik nima sorodnega darovalca, z ostalimi načini zdravljenja pa praviloma ni nobene druge možnosti ozdravljenja. Za darovalca pomeni darovanje le manjši medicinski poseg, medtem ko za obdarjenca pomeni presaditev edino možnost ozdravitve oziroma dobesedno novo življenje. Zato bolniki po presaditvi praznujejo dobesedno dva rojstna dneva - biološkega in tistega na dan presaditve.

Če presaditev uspe, brez hujših zapletov in posledic, kar se zgodi v dobrih petdeset odstotkih nesorodnih presaditev, je bolnik popolnoma ozdravljen in lahko živi normalno življenje.

Postanite darovalec tudi vi!


Slovar

klinični transplantacijski koordinatorji

delujejo v kliničnih oddelkih, kjer bolnike pripravljajo na presaditev ter jih spremljajo tudi po presaditvi

več...