Zgodovina transplantacijske dejavnosti v svetu

1902

prva ledvica psa,presajena na vrat. Nato neuspeli poskusi presajanja živalskih ledvic (svinje, koze, opice) na človeka.

PREMOR:

I. svetovna vojna

1933

prvi poskus presaditve ledvice umrlega darovalca na človeka (ni uspešen).

PREMOR:

II. svetovna vojna

1947 in naslednja leta

več presaditev ledvic umrlih darovalcev na človeka (neuspešne ali delujejo le kratek čas).

1952

prvič presajena ledvica od živega darovalca (od matere sinu), deluje le 20 dni, nato deček umre.

1954

prva zares uspešna presaditev ledvice živega darovalca od enojajčnega dvojčka (ekipa dr. J. Murray, dr. J. Merrill in dr. Harrison, Boston), nato presaditve ledvic od dvojajčnih dvojčkov, bratov, sester in kasneje od nesorodnih darovalcev.

1962

prva uspešna presaditev ledvice umrlega darovalca.

1963

prve presaditve jeter umrlih darovalcev - dr. Thomas Starzl (ZDA).

1963

prva presaditev enega pljučnega krila mrtvega darovalca.

1966

prva presaditev trebušne slinavke.

1967

prva presaditev človeškega srca (dr. Christian Barnard, Južna Afrika).

Postanite darovalec tudi vi!


Slovar

Tkivni antigeni HLA

so izjemno raznoliki glikoproteini, ki so izraženi na površini celic. Delimo jih v razreda I (HLA-A, -B in -C) in II (HLA-DR, -DQ in -DP). Vsak od nas ima drugačne molekule HLA, zato bi jih lahko označili kot neke vrste notranji »prstni odtis«. Z njihovo pomočjo telo ločuje lastno od tujega in se brani pred okužbami in drugimi škodljivimi vplivi iz okolja. Posledica razlik v molekulah HLA med dvema osebama lahko sproži aloimunski odziv. Pri izbiri parov prejemnik - darovalec presadka moramo ugotoviti in zagotoviti primerno tkivno skladnost, ki je specifična glede na vrsto organa/tkiva/celice, ki jo nameravamo presaditi.

več...