Zgodovina transplantacijske dejavnosti v svetu – podrobnosti

1902

prva ledvica psa, presajena na njegov vrat in dobro deluje - dr. Emerich Ullman, Dunaj

1908

izmenjalna presaditev noge med dvema psoma. Nato sledijo neuspešne presaditve živalskih ledvic (od svinje, koze, opice) na človeka.

1933

prvi poskus presaditve ledvice umrlega darovalca na človeka (le nekaj dni slabo deluje).

1947 - 52

presajenih več kot ducat ledvic umrlih darovalcev na človeka, ki so sicer preživele, vendar delovanje ni bila zadostno, bolniki so kmalu umrli.

1952

prva ledvica umrlega darovalca, ki deluje 4 mesece (vendar je moral biti bolnik prvih 20 dni na dializi).

1952

prvič presajena ledvica od živega darovalca (Pariz mati sinu), deluje dobro 20 dni, nato zavrnitvena reakcija, anurija, bolnik umre.

1954

prva zares uspešna presaditev ledvice - od enojajčnega dvojčka (Boston).

1959

uspešna presaditev ledvice od dvojajčnega dvojčka - že z imunosupresijo: iradiacija in kortikosteroidi (Boston).

1960

presaditve ledvice od bratov, sester in od nesorodnih darovalcev (že z vključeno kemoterapijo).

1960

prve alogenske presaditve kostnega mozga.

1962

uspešna presaditev ledvice umrlega darovalca.

1963 - 64

zopet neuspele presaditve živalskih (šimpanz, pavijan) ledvic, jeter in srca na človeka. To vrsto transplantacije opustijo za celih 20 let, ko se zaradi pomanjkanja človeških organov zopet zbudi zanimanje za živalske organe.

1963

prvi svetovni transplantacijski kongres. Poročajo o 288 presaditvah ledvic z vsega sveta. Razen pri 10 % transplantiranih, kjer so bile ledvice od enojajčnih dvojčkov, so bili rezultati še vedno zelo slabi.

1963 - 64

so bili odvzeti prvi organi (ledvice in jetra) od "možgansko mrtvih" darovalcev, s tem pa je bila nakazana možnost presajanja ostalih organov.

1963

je Starzl (ZDA) izvedel prve tri transplantacije jeter (od mrtvih darovalcev). Ena jetra so delovala tri tedne. V naslednjih letih presadijo jetra v mnogih centrih na svetu, vendar so uspehi slabi.

1963

so prvič presadili eno pljučno krilo od mrtvega darovalca (presadek je deloval le 17 dni). V naslednjih letih izvajajo posamezne presaditve pljuč, ki pa delujejo le nekaj ur do nekaj tednov.

1966

je izvedena prva presaditev trebušne slinavke.

1967

je Christian Barnard (Južna Afrika) presadil prvo človeško srce. Bolnik je preživel tri tedne. Poseg je bil mogoč z aparatom za zunajtelesni krvni obtok, ki je bil takrat že 10 let v rabi pri operacijah na odprtem srcu. Zanimivo je, da so bili za ta poseg ta čas (tehnično) pripravljeni že v mnogih centrih v Ameriki in v Evropi, izveden pa je bil v Južni Afriki. Drugod zaradi pomanjkanja formalnih predpisov o odvzemu organov od možgansko mrtvega darovalca poseg ni bil izvedljiv. Že v naslednjem letu pa je bilo po vsem svetu presajenih več kot 100 src.

1968

je bil odvzem organov od možgansko mrtvih darovalcev prvič legaliziran (v Franciji).

1968

v ZDA je uradno potrjena opredelitev možganske smrti 1968 prvič presadijo eno pljučno krilo skupaj s srcem (bolnik je kmalu po posegu umrl). Presaditve pljučnega krila in pljuč s srcem so bile zaradi slabih uspehov le sporadične vse do leta 1981

1981

ko so v pooperativno zdravljenje uvedli ciklosporin, tedaj je postala presaditev pljuč skupaj s srcem rutinska operacija.

1971

so uradno objavljena merila za možgansko smrt.

1980

postane presaditev jeter rutinska operacija.

1986

je presaditev trebušne slinavke že zelo razširjen poseg, danes pa so indikacije zožene le na diabetike z insulinskim zdravljenjem, ki čakajo na presaditev ledvice.

1986

prvič presadijo obe pljučni krili skupaj s srcem.

Danes presadijo na svetu na leto: okoli 3.500 src, 5.500 jeter, 21.000 ledvic (od živih in mrtvih dajalcev), 850 pljuč brez srca in z njim, 760 trebušnih slinavk - vedno skupaj z ledvico.

Zgodovina presajanja organov in tkiv je mnogo bolj pestra kot se kaže s posameznimi letnicami. Te pravzaprav zaznamujejo le velike preobrate, ki so v resnici le majhen kakovosten preskok v neskončni vrsti iskanj.

V človeški domišljiji so se že v davnini rojevala mitološka bitja, kot so sirene, kentavri ali pa bitja s človeško postavo in živalsko glavo (sokol, bik, jelen), ki jih nekateri povezujejo s transplantacijo. Najbližje resnični transplantaciji je opis čudeža v 3. stoletju n.š.. Dva zdravnika, Sv. Kozma in Sv. Damjan sta nekemu rimskemu mežnarju presadila nogo umrlega temnopoltega moža.

Resnični poskusi transplantacije na področju botanike segajo v 12. stoletje. V 18. in 19. stoletju se znanstveniki že intenzivno ukvarjajo s poskusi vseh vrst transplantacij na živalih. Obenem že zasledimo presajanje kože pri na človeka (od lastne, do kože odvzete mrtvim). Presajali so tudi tkiva endokrinih žlez (ščitnica, jajčnik).

V tem času je stara želja po nesmrtnosti in nadomeščanju obolelih organov z zdravimi pospešila razvoj žilne kirurgije, ki je bila sploh pogoj za začetek presajanja organov. Na prelomu našega stoletja so že izdelali dobro tehniko za žilne anastomoze.

Ledvica je zaradi svojih značilnosti (parni organ, dolg žilni pecelj, s širokim lumnom žil, možnost dobre kontrole funkcije - z uretrom speljanim skozi kožo) postala pilotni organ pri transplantaciji.

Po letu 1963 se je dejavnost presajanja ledvic zelo razmahnila, k dobrim uspehom je pripomoglo več dejavnikov:

  • izboljšala se dializna tehnika, pojavili so se dializni centri za bolnike, ki čakajo na presaditev,
  • razvita intenzivna terapija je bila usposobljena tudi za vzdrževanje organov umrlih ljudi (ki so umrli za možgansko smrtjo),
  • razvoj klinične imunologije je omogočil boljšo izbiro dvojic (prejemnika in dajalca),
  • sodelovanje med kliniki in farmakologi je vodilo k dobrim rezultatom na področju imunosupresivnih drog. Tako je presaditev ledvice utrla pot presaditvam drugih organov.
Postanite darovalec tudi vi!


Slovar

tretja oseba

je pravna sli fizična oseba, ki ustanovi za tkiva in celice zagotavlja blago in storitve, ki lahko vplivajo na kakovost in varnost tkiv in celic in ki sama nima dovoljenja za ustanovo za tkiva in celice

več...