Organ transplantation

Kandidati za presaditev ledvice so bolniki z napredovano ledvično kronično boleznijo ali končno ledvično odpovedjo brez spremljajočih bolezni, ki bi lahko poslabšale zdravstveno stanje. Kandidati za nujno presaditev ledvice so bolniki, ki imajo izčrpane vse pristope za zdravljenje s hemodializo ali peritonealno dializo, in bolniki s hudo uremično polinevropatijo, pri katerih dializno zdravljenje iz različnih vzrokov ni mogoče. Bolnika, ki izpolnjuje natančno določene kriterije, po kliničnem pregledu in ob njegovem pisnem soglasju uvrstimo na nacionalni čakalni spisek za presaditev ledvice mrtvega darovalca. Bolnika hkrati vpišemo tudi na čakalni spisek mednarodne evropske organizacije Eurotransplant. Po uvrstitvi na čakalni spisek moramo izbrane preiskave periodično ponavljati , saj s tem zagotavljamo primernost bolnika za načrtovan poseg. Presaja se le eno ledvico, ki jo lahko daruje mrtev ali živ darovalec. Za presaditev ledvice je potrebna velika tkivna skladnost darovalca in prejemnika. Zaradi lažje izvedbe presaditve se ledvico presadi na spodnjo stran trebuha. Bolnikovih ledvic, ki več ne delujeta, navadno ni potrebno odstranjevati, saj se ob prenehanju delovanja skrčita. Po presaditvi prejema bolnik imunosupresivno terapijo. Vse bolnike se po presaditvi ledvice spremlja ambulantno v Centru za transplantacijo ledvic Kliničnega oddelka za nefrologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. S tem poskrbimo za pravočasno odkrivanje in zdravljenje morebitnih zapletov. Med najpogostejše zaplete po presaditvi ledvice sodijo kirurški zapleti, okužbe, zavrnitev presadka, pojav stranskih učinkov imunosupresivne terapije, razvoj bolezni srca in ožilja, pojav malignih bolezni in ponovitev osnovne bolezni na presajeni ledvici.

Kandidati za presaditev jeter so bolniki z napredovano holestatično jetrno boleznijo, z napredovano hepatocelularno boleznijo, s presnovno boleznijo jeter, z žilno boleznijo jeter in bolniki z akutno jetrno odpovedjo. Pri nenadni odpovedi delovanja jeter, t.i. fulminantni jetrni odpovedi, pri bolniku brez znane jetrne bolezni je potrebna takojšnja presaditev jeter. Vzroki za nenadno jetrno odpoved so najpogosteje virusne okužbe, nekatera zdravila ali droge, zastrupitev z zeleno mušnico in nosečnost. Pogosto ostane vzrok nenadne jetrne odpovedi neznan. Bolniki, ki ustrezajo kriterijem za zdravljenje s presaditvijo, so po kliničnem pregledu in ob njihovem soglasju vpisani na nacionalni čakalni spisek, hkrati so uvrščeni tudi na čakalni spisek mednarodne evropske organizacije Eurotransplant. Za zagotavljanje primernosti bolnika za presaditev mora bolnik med čakanjem na primeren organ opravljati redne kontrole kliničnega stanja, zdravimo tudi morebitne zaplete bolezni. Presaja se del jeter ali celotna jetra mrtvega darovalca ali del jeter živega darovalca. Jetra morajo prejemniku ustrezati v krvni skupini in velikosti organa. Po presaditvi jeter prejema bolnik imunosupresivno terapijo. Vse bolnike se po presaditvi jeter redno spremlja v ambulanti transplantacijskega centra. S tem lahko pravočasno zaznamo morebitne kirurške zaplete, zavrnitev presadka, okužbe, stranske učinke imunosupresivne terapije ali morebitno ponovitev osnovne bolezni.

Presaditve tankega črevesa se v Sloveniji trenutno ne izvaja.

Presaditev pljuč predstavlja edino možnost zdravljenja za bolnike z napredovalo obliko pljučne bolezni, pri kateri so možnosti farmakološkega zdravljenja in zdravljenja s kisikom izčrpane ter je pričakovano preživetje brez presaditve eno do dve leti. Tako so kandidati za presaditev pljuč bolniki s pljučno fibrozo, z emfizemom, s cistično fibrozo in z žilnimi boleznimi pljuč. Pri vsakem kandidatu za presaditev pljuč se ocenjuje psihosocialno in funkcionalno stanje, potrebno je natančno opredeliti morebitne bolezni ostalih organskih sistemov, opraviti preiskave za ugotavljanje prebolelih, latentnih in aktualnih virusnih, bakterijskih ter glivičnih okužb. Primernost bolnika za uvrstitev na nacionalni in Eurotransplantov čakalni spisek presoja interdisciplinarni konzilij na osnovi rezultatov vrste preiskav. Med čakanjem na presaditev so potrebne redne kontrole zdravstvenega stanja. Izvaja se enostranska ali obojestranska presaditev pljuč mrtvega darovalca ali presaditev pljuč hkrati s srcem. Pljuča morajo prejemniku ustrezati po velikosti, pljučni kapaciteti in krvni skupini. Neposredno po presaditvi nadzoruje zdravstveno stanje bolnika skupina anesteziologov, kirurgov in internistov v enotah intenzivne terapije. V tem času potrebuje bolnik umetno predihavanje, prejema imunosupresivno terapijo in preventivne odmerke antimikrobnih zdravil, kasneje je potrebna tudi ustrezna fizioterapija. Nato je bolnik premeščen na običajen oddelek, kjer nadaljuje z zdravljenjem in obveznimi preiskavami. Po odpustu iz bolnišnice se bolnike s presajenimi pljuči redno spremlja v ambulanti transplantacijskega centra, sprva enkrat na teden, kasneje pa manj pogosto.

Kandidati za presaditev srca so bolniki z napredovalim srčnim popuščanjem s pogostimi poslabšanji kliničnega stanja in neodzivnostjo na terapijo, bolniki z nestabilno angino pektoris ob izčrpanih možnostih perkutane in kirurške revaskularizacije ter bolniki s ponavljajočimi se simptomatskimi prekatnimi motnjami ritma ob izčrpanih ostalih oblikah zdravljenja. Bolniki s hujšim poslabšanjem zdravstvenega stanja so kandidati za nujno presaditev srca. Kandidati za uvrstitev na nacionalni čakalni spisek in čakalni spisek mednarodne evropske organizacije Eurotransplant so bolniki s končno srčno odpovedjo, pri katerih je možnost enoletnega preživetja 20 odstotna, in se strinjajo z zdravljenjem s presaditvijo. Primernost bolnika za uvrstitev na nacionalni čakalni spisek presoja konzilij na podlagi rezultatov vrste preiskav. Vse bolnike, ki so uvrščeni na čakalni spisek, se mesečno spremlja v Transplantacijski ambulanti Kliničnega oddelka za kardiologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Med predvidenimi kontrolami je bolnikom 24 ur na dan dosegljiv tudi transplantacijski kardiolog. Presaja se srce mrtvega darovalca, srce mora prejemniku ustrezati po krvni skupini in velikosti organa. Možna je tudi presaditev srca v kombinaciji s presaditvijo pljuč. Po presaditvi srca prejema bolnik imunosupresivno terapijo. Vse bolnike se po presaditvi srca redno spremlja v Transplantacijski ambulanti Kliničnega oddelka za kardiologijo, saj lahko s tem pravočasno odkrijemo zavrnitvene reakcije, okužbe in bolezni srčnih žil.

Indikacija za presaditev trebušne slinavke je sladkorna bolezen tip I pri bolniku, ki ima tudi kronično ledvično odpoved in je kandidat za istočasno presaditev ledvice, že ima presajeno ledvico ali prejema imunosupresivno terapijo zaradi avtoimunega obolenja. Presadimo lahko celotno trebušno slinavko mrtvega darovalca z delom dvanajstnika (z eksokrino denažo v črevo ali v mehur) ali le otočke trebušne slinavke, ki so skupki različnih hormone sproščujočih celic. Trebušna slinavka mora prejemniku ustrezati po krvni skupini. Po presaditvi se bolnike vodi v ambulanti transplantacijskega centra, enkrat do dvakrat letno imajo tudi kontrolni pregled pri abdominalnem kirurgu.