Omenil je tudi, da je ganljivo prebrati, da Slovenija sodi v sam svetovni vrh pri strokovnosti, organiziranosti in uspešnosti pri presaditvah organov. Vse premalo se zavedamo, da v zdravstvu in tudi še v drugih disciplinah nekje v ozadju, proč od oči javnosti in medijev, 24ur na dan potekajo napori in hvalevredna prizadevanja posameznikov ali pa cele skupine različnih strokovnjakov – in takšen civilizacijski dosežek (presežek) so današnje transplantacije. Darovanje in presaditev organov predstavlja vrh razvoja medicine, znanosti, tehnoloških posegov, diagnostičnih postopkov, človeške solidarnosti in sodelovanja med strokovnjaki.
V imenu Slovenija-transplanta je dr. Jana Šimenc poudarila, da razstava pomembno prispeva k dolgoročnemu cilju zavoda, da bi se o darovanju organov bolj sproščeno pogovarjali v razližnih okoljih človeškega bivanja, na ravni vsakdana.
Tadeja Ravnik, predsednica Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije pa je izrazila globoko hvaležnost, vsem, ki so doprinesli k njenemu in vsem zdravljenjem s presaditvijo organov. Njene besede so zapisane tudi na enem od razstavnih panojev:
“Moje težave so se začele v nosečnosti. Po letu dni številnih preiskav so zdravniki ugotovili, da imam redko obliko srčnega popuščanja s pridruženo pljučno hipertenzijo. Zame je bila edina rešitev presaditev srca … Ko sem izvedela, da se je v trenutku, ko je šlo za moje življenje poleg družine darovalca, aktiviralo več kot 100 ljudi sem ostala brez besed. Začutila sem hvaležnost, ki jo še danes z težko opišem z besedami …«
Odprtje sta nadgradila odlična mlada kitarista z Glasbene šole Postojna.
Pri organizaciji razstave smo se povezali Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant, Slovensko društvo Transplant, Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije ter še Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije.
Informativne panoje smo pripravili v Slovenija-transplantu, skulpture pa je oblikovala Umetniška skupina in vizualni glas BKBF (delujoča od l. 2019 deluje od leta). V njej z značilno avtorsko poetiko in igro materialov ustvarjajo Robert Jurak (Slovenija), Nedim Hadži Ahmetović – Mafa (Srbija) in Izidor Zadravec (Slovenija). Jurak je pri upodobitvi srca in pljuč uporabil železo, Zadravec je trebušno slinavko in jetra upodobil s kombinacijo pločevine in lučk, Mafa pa je gradil z lesom, ledvico in roženico je upodobil v kompoziciji s staro videokamero.
