Če se opredelim za darovanje, me v kritičnem stanju ne bodo oživljali ali zdravili.
NE DRŽI.
Opredelitev nikoli ne vpliva na zdravstveno obravnavo za časa življenja. Zdravljenje in darovanje sta povsem ločena postopka. Poleg tega za časa življenja zdravstveno osebje nima vpogleda v podatek o opredelitvi glede darovanja organov po smrti. Šele po smrti ga lahko s posebno profesionalno kartico odklene za ta namen pooblaščen zdravnik ali transplantacijski koordinator. V skladu z medicinsko doktrino in etiko se zdravstveno osebje z vsemi razpoložljivimi metodami in načini trudi ohraniti zdravje in življenje vsakega bolnika. Žal je v nekaterih primerih smrt neizbežna.
Nima smisla, da se opredelim, saj sem prestar_a za darovanje organov.
NE DRŽI.
Starostne omejitve za opredelitev ni. Z opredelitvijo za darovanje izraziš podporo darovanju organov. Darovanje nekaterih organov, predvsem pa tkiv, je možno tudi v visoki starosti (nad 80 let).
Imam hudo ali kronično bolezen, moji organi ne bodo primerni za darovanje.
NE DRŽI.
Nevarnost za prenos okužbe ali bolezni na prejemnika presojajo zdravniki. Oceno o primernosti posameznih organov za darovanje preverijo za vsak organ posebej. Bolezni so lahko omejene le na posamezne organe. Roženice in druga tkiva se lahko darujejo v visoki starosti in kljub bolezni.
Po darovanju pogreb z odprto krsto ni mogoč. Darovanje je tudi ovira za obrede (npr. zavijanje telesa v bele rjuhe in podobno).
NE DRŽI.
Telo je po darovanju celo. Pri odvzetih organih je videz podoben kot po operativnem posegu. Še vedno je mogoč pokop z odprto krsto in čas za obrede v skladu z veroizpovedjo pokojne_ga in svojcev.
Moja vera ne dovoljuje darovanja organov po smrti.
NE DRŽI.
Vsa večja verstva sveta (npr. krščanstvo, pravoslavna, islamska veroizpoved) podpirajo in spodbujajo darovanje organov. Prostovoljno in nekoristoljubno darovanje razumejo kot najvišjo obliko ljubezni in sočutja od sočloveka.
Po možganski smrti se človek lahko zbudi.
NE DRŽI.
Možganska smrt je dokončna in nepovratna izguba vseh možganskih funkcij. Ko človeku odmrejo možgani, mu hitro začnejo odmirati vsi organi in življenjske funkcije. Možganska smrt ni koma.
Koma pa je prehodno stanje, saj možgani ostanejo prekrvavljeni. Možganske smrti in kome v medicini ne moremo zamenjati, imata povsem drugačne značilnosti in simptome.
Na spletu sem prebral_a, da organe jemljejo še živim ljudem.
NE DRŽI.
Osnovno pravilo pri darovanju organov je pravilo mrtvega darovalca. Dokler človek ni nedvoumno mrtev, postopki za darovanje ne stečejo. Po protokolu o potrjevanju možganske smrti morajo človeku odpovedati celotni možgani (možgansko deblo in skorja). Smrt v več časovnih intervalih preverja več neodvisnih strokovnjakov. Najmanj dva zdravnika ločeno opravita diagnostične teste in preverjanja v jasno določenih časovnih intervalih. Smrt je lahko tudi posledica zaustavitve cirkulacije.
Ljudje z dobrimi poznanstvi in bogastvom takoj pridejo na vrsto za zdravljenje, drugi pa lahko umrejo, preden dočakajo ustrezen organ.
NE DRŽI.
V Sloveniji je zdravljenje s presaditvijo zagotovljeno vsem v sklopu osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Samoplačniško zdravljenje ni mogoče. Poznanstva in materialno bogastvo pacienta nimata vpliva na dostopnost in uspeh zdravljenja. Vsak organ tudi ni primeren za vsakogar. Pri dodeljevanju organov odločajo jasni in pregledni kriteriji. Ključni so imunogenetski, medicinski kriteriji, velikost organa, tudi pozicije žil in druge posebnosti prejemnika.