Pogosta vprašanja

Opredeli se lahko vsaka oseba, ki je starejša od 15 let in je sposobna za razsojanje. Zgornje starostne meje ni. Kronična bolezen ni ovira za opredelitev.

Hitro, varno in enostavno se opredeliš preko portala eUprava. Ali pa se osebno oglasiš na mestih za opredelitev. Več o opredelitvi prebereš tukaj.

Da. Odločitev kadarkoli spremeniš po isti poti, kot si se opredelil (elektronsko ali osebno).

Če se je umrla oseba za časa življenja opredelila za darovanje organov, je pogovor s svojci informativne narave. Če je umrla oseba formalno izrazila nasprotovanje darovanju, postopki za darovanje ne stečejo. Tudi pogovora s svojci ne opravimo.

Nikakor ne. Zdravljenje in darovanje ni nikoli povezano ali prepleteno, to so ločeni postopki, ki ne vplivajo drug na drugega. Zdravstveno osebje bo vedno naredilo vse, kar se da, za preživetje bolnika. A kljub napredku v tehnologijah, zdravljenju, se na koncu lahko zgodi smrt. Temu ne moremo ubežati.

Da. S tem izraziš podporo in pripravljenost za darovanje organov. Končno oceno medicinske primernosti za posamezen organ podajo zdravniki.

Za darovanje organov po svoji smrti se lahko odloči tudi mladoletna oseba po dopolnjenem 15. letu starosti.

Podatek o opredelitvi varno zabeležimo v registru opredeljenih oseb. Skrbnik elektronskega registra je Slovenija-transplant. Po opredelitvi je podatek zaklenjen in za časa življenja ni viden nikomur, niti osebnemu zdravniku. Tudi ni zabeležen na kartici zdravstvenega zavarovanja. Šele po smrti (vpisanem času smrti) podatek lahko odklene za ta namen pooblaščen zdravnik (transplantacijski koordinator).

Da.

Da.

Da. Kadar svojci podajo soglasje za darovanje, umrla oseba daruje organe.

Ne. Kartice so se delile pred več kot dvajsetimi leti, ko nacionalni register še ni bil vzpostavljen. Prosimo, če svojo voljo še uradno zabeležiš v registru opredeljenih oseb. Kartica je sicer izraz želje posameznika in je uporabna oz. v pomoč v pogovoru s svojci.

Ne. Darovanje organov in tkiv za namen zdravljenja in darovanje telesa za raziskovalne namene sta ločena postopka. Za darovanje telesa se obrni na tajništvo Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani (01 543 73 02).

V Sloveniji lahko darujemo le ledvico, in sicer med sorodniki in čustveno povezanimi osebami. Vsak primer presoja Etična komisija za presaditve. Tveganje za zdravje darovalca_ke mora biti sorazmerno s pričakovano koristjo za prejemnika_co. Ključno je tudi, da pri darovanju za časa življenja ne gre za prisilno darovanje, denarno nadomestilo ali druge oblike zlorab darovalcev ledvic.

V Sloveniji lahko darujemo srce, ledvici, jetra, trebušno slinavko in pljuča.

Kar se tiče starosti darovalca_ke, ni nobene starostne omejitve. Daruje lahko vsak, od novorojenega otroka, do starostnika prek 90 let.

Ne. Zdravniki presojajo, kateri organi pokojne_ga so sploh primerni in dovolj kakovostni oz. funkcionalni za nadaljnje zdravljenje s presaditvijo.

Ne. Darovanje organov je nesebična pomoč sočloveku v stiski, ne glede na starost, poreklo, spol, poklic ali druge značilnosti. Vsi postopki posmrtnega darovanja so anonimni.

Ne. Darovanje organov je prostovoljno in altruistično dejanje. Po zakonu kakršnakoli premoženjska ali nepremoženjska korist darovalcev ni dovoljena.

Da. Organi in tkiva umrlega otroka se lahko odvzamejo le, če v to privolijo starši oz. zakoniti zastopnik.

Ne, darovanje je možno samo v primeru smrti v bolnišničnem okolju.

Primernost organa se ugotavlja na več nivojih. Začne se v fazi morebitnega in možnega darovalca. Takrat bolnišničnega transplantacijskega koordinatorja zanimajo predvsem vse spremljajoče bolezni, ki bi lahko okvarile posamezen organ ali pomembno vplivale na njegovo delovanje. Zanimajo nas predvsem tiste bolezni, ki bi prizadele organe, ki jih pri nas uporabljamo za zdravljenje s presaditvijo (srce, pljuča, jetra, ledvica, trebušna slinavka).

Poleg tega takoj izključujemo tiste morebitne ali možne darovalce, pri katerih so znane absolutne medicinske kontraindikacije za darovanje (rakave bolezni in okužbe, ki bi v primeru prenosa prek organa na prejemnika resno ogrožale njegovo življenje). Ocenjevanje primernosti se nadaljuje po pogovoru s svojci, med vzdrževanjem organov in med sprejemanjem ponudb za končnega prejemnika. Opravljajo se številne standardizirane laboratorijske preiskave ter usmerjene diagnostične preiskave, s katerimi ocenjujemo funkcijo vsakega organa še v darovalčevem telesu. Med odvzemom pa kirurgi ocenjujejo funkcijo organa s prostim očesom, njegovo anatomijo in zunanji videz. Organ mora vsaj tako dobro delovati v prejemniku, kot je deloval v darovalcu.

Več o darovanju si preberi tukaj.

Postopki darovanja po smrti se običajno odvijejo v največ 48 urah.

Telo je po darovanju na pogled podobno kot po operativnem posegu, vidni so šivi. Še vedno je možen pogreb z odprto krsto in obredi v skladu s pokojnikovo veroizpovedjo.

Da.

Vsi postopki darovanja po smrti so anonimni. Svojci se lahko obrnejo na Slovenija-transplant in dobijo podatke o vseh odvzetih in uspešno presajenih organih ter o državi prejemnika_ce.

Da. Svojcem v procesu žalovanja nudimo psihološko podporo klinične psihologinje. Obrniti se je treba na Slovenija-transplant.

Ne. Postopki so anonimni. Obstaja pa možnost, da prejemnik na svojo željo svojcem napiše anonimizirano pismo zahvale, ki ga pošlje na Slovenija-transplant. Mi pa ga posredujemo svojcem darovalca_ke.

Na leto v Sloveniji presadimo okoli 120 organov. Največ je presaditev ledvic.

Vse presaditve organov izvajajo v Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana, kjer vrhunski strokovnjaki in strokovnjakinje zagotavljajo najboljše možno zdravljenje, pooperativno oskrbo in doživljenjsko spremljanje bolnikov po presaditvi.

Čas čakanja na presaditev se razlikuje od primera do primera, odloča več dejavnikov (urgentnost, pripravljenost bolnika na operacijo, odsotnost prehladnih obolenj, ustreznost organa po velikosti, krvni skupini …). Povprečno imamo v Sloveniji ene najkrajših čakalnih dob med državami Eurotransplanta. Na presaditev ledvice bolniki v povprečju čakajo 12 mesecev, na srce 8 mesecev, na pljuča 6 mesecev in na jetra okoli 3 mesece. V življenjsko ogrožajočih primerih je čakalna doba za srce, pljuča in jetra bistveno krajša, običajno nekaj dni ali tednov (odvisno od urgentnosti posameznega primera).

Ne. V Sloveniji je zdravljenje s presaditvijo zagotovljeno v sklopu osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Izvaja se samo v UKC Ljubljana. Samoplačniške storitve niso mogoče. Poznanstva in materialno bogastvo pacienta_ke ne vplivata na dostopnost in uspeh zdravljenja.

Presaditev srca, pljuč ali jeter je potrebna, ko so izčrpane vse druge možnosti zdravljenja, bolnikovo zdravstveno stanje pa je tako ogroženo, da kljub zdravljenju organ nedvoumno propada. Le pri končni odpovedi delovanje obeh ledvic obstaja tudi nadomestno zdravljenje z dializo.

Poglej si video gradivo, v katerem ljudje z izkušnjo zelo neposredno in iskreno govorijo o bolezni, ki je privedla do odpovedi določenega organa, strahovih, čakanju, klicu, operaciji, okrevanju, življenju po transplantaciji. V društvu pacientov Slovensko društvo Transplant so pripravljeni odgovoriti na vprašanja in pomagati.

Za strokovna pojasnila se obrni na posamezen oddelek v UKC Ljubljana.

Tujim državljanom, ki umrejo v Sloveniji in za katere ni znano, ali so darovalci ali ne, se lahko odvzame organe le, kadar se njihovi svojci oz. bližnje osebe strinjajo in podajo soglasje za odvzem. Brez soglasja svojcev ni darovanja.

Opredelitev v nacionalnem registru velja samo, kadar oseba umre v Sloveniji. Če državljan Slovenije umre v tujini in so izpolnjeni vsi medicinski pogoji za darovanje organov in tkiv, tamkajšnje zdravstveno osebje skuša stopiti v stik s svojci ali bližnjimi umrle_ga. Nadaljnji postopki za darovanje stečejo v skladu z zakonodajo države, v kateri je oseba umrla. Vsaka država ima na področju darovanja organov svoje zakone in pravila.

Pri darovanju je najpomembnejše, da se za vsak podarjen organ najde najprimernejši_a prejemnik_ca, da se doseže najboljša možna uspešnost zdravljenja. V Sloveniji je nadzorni in koordinacijski organ Slovenija-transplant, ki na dnevni ravni sodeluje z Eurotransplantom.

Dodeljevanje organov ni poljubno, temveč so protokoli in kriteriji za vsak organ in državo jasno, etično in pregledno določeni.  Med drugim so pomembna imunogenetska merila, medicinske ocene, velikost organa, odloča tudi nujnost zdravljenja in drugo. Dodeljevanje organov se izvaja v centralni pisarni v Eurotransplantu, kjer je skupna baza darovalcev in prejemnikov.

V Sloveniji se v sistemu ne more pojaviti organ neznanega izvora. Darovanje in presaditve izvajamo le znotraj javnega zdravstvenega sistema, vsi kompleksni postopki so jasno določeni in evidentirani. Za vsak odvzeti in presajen organ v Slovenija-transplantu zagotavljamo izvor in natančno sledljivost.

Zdravniki in zdravnice specialisti_tke na enotah intenzivne medicine. Postopki niso povezani z zdravljenjem.  

Vse organe in tkiva darovalcu oz. darovalki odvzame specializirana zdravniška ekipa. Odvzem organov poteka v operacijski dvorani. Zdravniška ekipa ravna z darovalcem spoštljivo in na način, da darovalec ohrani svoje dostojanstvo. Ko zdravniki odvzamejo medicinsko primerne organe za darovanje, operativni rez zašijejo. Po odvzemu se telo umrlega umije in oskrbi po vseh zakonih spoštovanja do človeškega telesa. Po končanem postopku se ga odpelje na Oddelek za patologijo.

Trgovina z organi je kaznivo dejanje in huda kršitev človekovih pravic. V Sloveniji trgovine z organi ni. Niti na policiji ali neodvisnih organizacijah (nevladnih organizacijah) niso zabeležili ali zaznali primere zlorab. Na Slovenija-transplantu ostro obsojamo kakršnekoli zlorabe na tem področju. Aktivno se zavzemamo za preprečevanj dejanj v mednarodnem okolju, kritično prevprašujemo etične dileme in spoštujemo konvencije s področja.

V Sloveniji je povprečna starost darovalcev okoli 55 let. V zadnjih 20. letih se je povprečna starost darovalcev dvignila za 10 let.

V Sloveniji na leto umre okoli 10 bolnikov. Številka je sicer najmanjša znotraj Eurotransplanta, kjer skupaj letno umre okrog 1300 bolnikov, ki zase pravočasno ne dočakajo primernega organa. Te številke so dokaz, da je darovalcev v vseh državah članicah Eurotransplanta absolutno premalo.

Logistične postopke vodi in ureja centralni transplantacijski koordinator oz. koordinatorica. Ustrezno shranjene organe odpremimo v namenski, toplotno izolirani prenosni torbi oz. škatli, ne glede na to, ali poteka transport po Sloveniji ali prek državne meje. Prevoz organov prek državne meje je strogo zaščiten in dokumentiran. Obstaja več predvidenih načinov:

• naša zdravniška ekipa odide v tuj center na odvzem in ob vrnitvi odvzeti organ prinese v Slovenijo;
• tuja ekipa pride v Slovenijo na odvzem in ob odhodu odnese s seboj odvzeti organ;
• organ lahko potuje brez spremstva v Slovenijo ali iz Slovenije.

Vsak odvzeti organ ali tkivo je registriran/o, prav tako tudi bolnik, ki je organ/tkivo dobil. Vsako potovanje organov izven Slovenije (z medicinskim spremstvom ali brez) je registrirano pri upravi Ministrstva za notranje zadeve. Vse izpisane dokumente skrbno varujemo v arhivu Slovenija-transplanta.

Najstarejšega darovalca organov so zabeležili v Združenih državah Amerike. Star je bil 95 let. Gre za zelo ekstremen primer. V Sloveniji je pri oceni primernosti za darovanje v ospredju t.i. kakovost organov, in njihov potencial, da bodo dobro delovali v drugem človeškem organizmu.

Že več kot 40 let se razvijajo ideje in raziskave na področju presajanja živalskih organov v človeka za namen zdravljenja. Govorimo lahko o medicini prihodnosti, ki pa prinaša številna etična, družbena, medicinska, pravna vprašanja, ki se odpirajo znova in znova. Ena največjih nevarnosti pri tej vrsti presaditve je prenos okužb z živali na človeka oziroma tako imenovanih zoonoz. Tudi v popolnoma izoliranem okolju znanstvenikom do danes ni uspelo zagotoviti popolnoma varnih pogojev za resničen dolgotrajni uspeh take presaditve. Drug izziv je zavrnitvena reakcija pri prejemniku, ki je še silovitejša, saj gre za dve različni vrsti živega organizma. Ostaja pa tudi velik etični izziv, saj se v primeru ksenotransplantacij eno vrsto živih bitij namerno vzgaja le zato, da postane vir organov, namenjenih za zdravljenje s presaditvijo pri ljudeh. Če seštejemo vse skupaj, lahko  trenutno najdemo več razlogov proti, kot pa za tak način pridobivanja organov, primernih za zdravljenje s presaditvijo.

Človek se nikoli v svoji zgodovini ni uspel sprijazniti s svojo usodo in nemočjo, kar se tiče njegovega konca. Od nekdaj je nezadovoljen z lastno smrtnostjo in krhkostjo življenja. Zato se o smrti rojevajo številne razlage in ideje (tudi o življenju po smrti), ki bi človeka pomirile.

A še nikoli v zgodovini smrt ni bila tako odrinjena iz življenja kot je danes. Umira se večinoma v bolnišnicah in drugih ustanovah. V današnji družbi prevladujejo ideje o produktivnosti človeka, sreči, o večni mladosti in vitalnosti. Sočasno se izrazito tabuizira bolezni, starost in smrti. Sodoben človek se vede, kot da mu smrt ne bi pripadala. A vendar ostaja del naravnega ciklusa in nihče ji ne more ubežati.

Ne (še). Že več desetletij sočasno potekajo raziskovalni projekti, ki na različnih ravneh (biotehnologije, 3-D tiskanje, človeške celice oz. biomateriali) raziskujejo in razvijajo možnosti naprav, ki bi nadomestile delovanje človeških organov (npr. univerzalna naprava, ki bi nadomestila delovanje ledvice). Pri razvoju nastajajo nova etična in kompleksna vprašanja, ki jih je potrebno reševati. Raziskave v evropskem prostoru imajo več omejitev in morajo izpolnjevati zahtevne raziskovalne protokole, zato se senzacionalna odkritja pogosto pojavljajo iz kitajskih ali (neodvisnih) ameriških laboratorijev. Zaenkrat je že možno prehodno, se pravi za krajši čas, z umetnim mehanskih srcem nadomestiti delovanje opešanega srca. Delovanje ledvic se lahko nadomesti z dializo, vendar v obeh primerih ne gre za prave umetne organe oz. organoide.

Žal ne. Na svetu obstajajo velike neenakosti glede dostopa do zdravljenja. Države brez javnega zdravstvenega sistema, zakonodaje s področja transplantacij, urejenega in etičnega sistema darovanja organov, nimajo tovrstnega zdravljenja. Slovenija je na področju darovanja in presaditev organov med najbolj naprednimi in uspešnimi državami na svetu.

Španija, že vrsto let. Imajo zelo dober in učinkovit organizacijski sistem darovanja in visoko družbeno podporo. V Španiji darovanje organov velja za zelo pozitivno, dobro in običajno dejanje. Darovanje organov je prav tako sprejeto kot sestavni del zdravstvene oskrbe ob koncu življenja, kar je vredno posnemanja.