Vsa večja verstva sveta (katoliška, protestantska, anglikanska cerkev, islam in druge) podpirajo prostovoljno in etično naravnano darovanje organov, ki je najvišja oblika ljubezni in dobrote do sočloveka. Pomirjen človek, ki želi pomagati in daruje svoje organe in s tem drugemu v hudi stiski omogoči zdravljenje in življenje, naredi dobro in zelo plemenito delo. Življenje je vernikom podarjeno, in prav je, da ga lahko podarijo naprej.
Darovanje organov nikoli ni verska dolžnost, pač pa je prostovoljna odločitev vsake_ga vernice_ka.
Vsa verstva so si enotna v tem, da obsojajo in ne dovoljujejo kakršnih koli prisil, nemoralnih dejanj in zlorab na področju darovanja organov. Deli človeškega telesa ne smejo biti predmet premoženjske ali kakršnekoli druge koristi. Darovanje organov, ki je etično in moralno sprejemljivo, mora biti namenjeno zdravljenju in izvedeno z vsem spoštovanjem in dostojanstvom do umrlih.
Po darovanju organov je v skladu z določeno veroizpovedjo možno obredno in molitveno poslavljanje od pokojne_ga. Se pa časovno postopki priprave pokopa nekoliko zamaknejo. Telo po darovanju ostane celo, vidni so šivi kot po operativnem posegu. Možen je pokop z odprto krsto.
Zelo znan podpornik darovanja organov je bil Papež Pavel II, ki je oznanil, da je darovanje največ, kar lahko človek po smrti naredi za drugega, in da se s tem dejanjem približa Jezusu. V Koranu pa piše, kdor reši življenje enega človeka, je tako, kot bi rešil človeštvo.
Zbrali smo stališča večjih verskih skupnosti v Sloveniji. Stran še dopolnjujemo.