Pred transplantacijo
Različne bolezni privedejo do končne odpovedi organov (npr. ishemična bolezen srca, dilatativna kardiomiopatija, valvularna bolezen srca, arterijska pljučna hipertenzija, pljučna fibroza, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kronične jetrne bolezni, bolezni ledvic, redkejše avtoimune in druge bolezni …). Zbolevajo ljudje vseh starosti, tudi otroci, mladostniki in mlajši odrasli. Stanje do končne odpovedi se lahko razvija več let, celo desetletij. Zdravljenje s presaditvijo je v tem primeru pričakovano, ko druge terapije in vrste zdravljenja niso več učinkovite.
Lahko pa se zgodi nenadna, akutna odpoved organa. Takrat je potrebno urgentno zdravljenje, izraziteje v primerih odpovedi pljuč in jeter, saj ne obstaja nadomestna metoda zdravljenja.
Za tako zahtevno operacijo mora biti človek v primernem zdravstvenem in psihičnem stanju. Pred posegom je potrebno opraviti več raziskav, tudi psihološko oceno. Na operacijo nekateri čakajo doma, drugi v bolnišnici, odvisno od stopnje napredovale odpovedi organa.
Med čakanjem na ustrezen organ so občutki strahu in potrtosti pričakovani. Pomembno je, da vsak najde svoj način za pozitiven, optimističen pristop k zdravljenju (podporo v svojcih, prijateljih, branje, premišljevanje, druženje z bolniki v bolniški sobi …). Pozitiven odnos bolnika spodbudno vpliva na izide zdravljenja.
Vse presaditve organov izvajajo v UKC Ljubljana, kjer so zdravniki in zdravnice visoko strokovno usposobljeni in vredni zaupanja. Razložijo vse postopke pred, med in po operaciji. Za presaditev posameznega organa veljajo posebni protokoli in priprave. Pred posegom mora bolnik podpisati izjavo, da soglaša z zdravljenjem (tako imenovano informirano soglasje).
Po transplantaciji
V Sloveniji imamo odlične rezultate zdravljenja po transplantaciji, saj so zdravniki pred presaditvijo zelo pozorni na kakovost in primernost organa za določenega bolnika_co.
Ko telo sprejme drug organ in se stanje umiri, oseba lahko živi običajno življenje, ki pa ima določena nova pravila. Potrebno je živeti zdravstveno odgovorno življenje, redno hoditi na zdravniške preglede, dosledno upoštevati navodila lečečih zdravnikov specialistov in doživljenjsko jemati imunosupresivno terapijo. Za uspešno zdravljena je ključno sodelovanje bolnikov z zdravniki.
Številni se vrnejo na (zahtevna, vodilna) delovna mesta, so aktivni na različnih področjih. Cilj zdravljenja je, da človek po presaditvi živi čim bolj kakovostno in aktivno življenje. Veliko je dobrih in pozitivnih izkušenj. Redko pride do zapletov, tudi zavrnitve organa. Lahko se zgodi, da človek tekom življenja potrebuje več kot eno presaditev.
Psihološka podpora
Po akutni zdravstveni krizi in presaditvi se lahko pojavijo vprašanja o neznanemu darovalcu_ki, prejemnik se sooča z raznimi novimi, nepoznanimi občutki in čustvi, strahom in negotovostjo. To je precej običajno. Če človek novih občutkov ne zna sem predelati, če se zaplete v klopčič temnih misli, občutkov krivde in hude negotovosti, priporočamo strokovno psihološko pomoč. Z nekaj posvetovanji in pogovori se psihično stanje lahko bistveno ali povsem izboljša. Odkrito se o občutkih pogovori z zdravnikom, ki te bo usmeril h klinični psihologinji.
Pismo zahvale neznanemu darovalcu_ki
Vsi postopki darovanja in presaditve so anonimni. Slovenija-transplant prejemnikom ne sme posredovati podatkov o darovalcih. Če prejemnik želi, lahko napiše pismo zahvale družini umrlega neznanega darovalca ali darovalke. Pismo je potrebno poslati na Slovenija-transplant in mi ga (po potrebi prevedemo) posredujemo družini. Svojci po želji na pismo lahko odgovorijo.
Izkušnje iz prve roke
Svoje občutke pred in po transplantaciji najbolj nazorno in neposredno opisujejo ljudje z izkušnjo. Poglej kratke videe, v katerih so odgovori na vprašanja o doživljanju diagnoze, trenutku ob sprejemu klica o primernem organu, soočanju s strahom, strategijah preživetja, podpornih mehanizmih, izkušnjah z zdravstvom in osebjem. Sporočila so opogumljajoča in spodbudna.
Društva pacientov
Priporočamo in svetujemo, da se včlaniš v društvo, ki ti najbolj ustreza. Društva so zelo podporna, pripravljajo dogodke, izlete, športna druženja in tekmovanja, priporočila, izobraževanja, strokovne in laične nasvete. Druženje in pogovori z ljudmi s podobno izkušnjo, morda z isto boleznijo, pomagajo in opolnomočijo.
Seznam društev: