Španija je na področju darovanja organov že 34 let zapored na svetovnem vrhu. Lani so dosegli nov mejnik, in sicer več kot 50 umrlih darovalcev na milijon prebivalcev. Španija velja za svetovno referenco, mednarodni strokovni zgled, tudi za Slovenijo, kjer španski model prilagajamo nacionalni zakonodaji, sistemskim okoliščinam v zdravstvu in družbeni kulturi. O posebnostih španskega modela v intervjuju podrobneje govori dr. David Paredes Zapata, ugleden nefrolog, z bogatimi mednarodnimi izkušnjami na področju darovanja in presajanja organov.
V začetku aprila 2026 je predaval na intenzivnem tridnevnem izobraževanju Transplant Procurement Management (TPM), ki ga Slovenija-transplant vsako leto organizira v sodelovanju s špansko organizacijo DTI. Dr. Paredes je izredni profesor na Univerzi v Barceloni, na Oddelku za kirurgijo in medicinsko-kirurške specialnosti, transplantacijski koordinator svetovalec v bolnišnici Clínic v Barceloni. Je član številnih odborov, med drugim je bil član Nacionalnega etičnega odbora za sprejetje protokola o darovanju organov po evtanaziji. Je zanimiv, barvit in živahen sogovornik. O področju darovanja organov govori s posebnim zanosom in umirjeno premišljenostjo.
Intervju je objavljen v junijski številki revije ZZS Isis, na strani 37. Preberite ga tukaj.
Izsek iz intervjuja:
Dr. Paredes, imate zanimivo življenjsko in profesionalno pot. Rojeni ste v Kolumbiji, diplomirali ste v Bogoti, profesionalno pot ste začeli kot nefrolog. Kako ste »pristali« v Barceloni?
Ob mojih profesionalnih začetkih, v 1980. in 1990. letih, je na področju zdravljenja s presaditvijo ledvic Kolumbija močno zaostajala za Evropo, država je bila v slabem političnem in ekonomskem položaju. Nismo imeli vzpostavljenega posmrtnega darovanja ledvic, obstajalo je samo darovanje in presaditev za časa življenja. V tujino sem tako odšel zaradi želje po znanju in izobraževanju, v Evropi pa so bili najbolj dovršeni sistemi darovanja in presaditve organov. Po Franciji sem se izobraževal v Barceloni, in prav Katalonija je bila najbolj razvita in napredna na področju posmrtnega darovanja v celotni Španiji. Kot prva regija v državi so vzpostavili dovršen model centralne koordinacijske službe za izmenjavo organov in tkiv (OCATT – La Organització Catalana de Transplantaments). Prav tako so v Klinični bolnišnici Barcelona že leta 1985 postavili prvo ekipo transplantacijskih koordinatorjev. Gre za model organiziranosti, ki ga je kasneje na nacionalno raven v vse španske regije prenesla nacionalna organizacija za darovanje in presaditve organov ONT. Barcelona je bila na vseh ravneh spodbudno in kreativno mesto z možnostmi za osebni in profesionalni razvoj. Nasprotno pa je bila v Kolumbiji ekonomsko in politično težka situacija, zdravstvo se je rušilo. Na primer, v bolnišnici San Juan de Dios v Bogoti, kjer smo želeli vzpostaviti program darovanja po smrti, so se vsi načrti sesuli. Tako sem ostal v Barceloni, vse do danes.
Španija je že 34 let zapored na svetovnem vrhu. Lani ste dosegli nov mejnik, več kot 50 umrlih darovalcev na milijon prebivalcev. Veljate za svetovno referenco, mednarodni zgled. V čem je posebnost »španskega modela«?
Uspeh španskega sistema darovanja organov temelji na prepletu več stebrov: na visoki organiziranosti in povezanosti celotne donorsko-transplantacijske mreže, močni podpori dejavnosti v klinikah in posebej izobraženih koordinatorjih v bolnišnicah, trdnem zakonodajnem okviru ter aktivni družbeni podpori. V Španiji je v veljavi mehak sistem domnevnega soglasja, to pomeni, da v praksi za soglasje vedno vprašamo svojce. Čeprav se podpora javnosti rahlo zmanjšuje, je darovanje organov še vedno razumljeno kot pozitivno družbeno dejanje. Na državni ravni je sistem je decentraliziran, z močnim poudarkom na vsaki donorski bolnišnici, hkrati pa imamo močno podporo regionalnih služb in nacionalne koordinacijske pisarne. Posebej bi izpostavil organiziranost in podporo vodstva darovanju organov na bolnišnični ravni ter ključno vlogo transplantacijskih koordinatorjev. V donorskih centrih so oni tisti aktivni in osrednji povezovalni člen s kliničnimi, komunikacijskimi in logističnimi nalogami. Steber so zdravniki intenzivisti. V klinični centrih je mnogo intenzivistov in drugih strokovnjakov posvečenih tej dejavnosti.
…
