V Pafosu na Cipru je med 8. in 10. oktobrom 2026 potekalo 36. plenarno zasedanje Evropskega odbora za organe, tkiva in celice (CD-P-TO) pri Svetu Evrope ter praznovanje evropskega dneva darovanja. Za Slovenija-transplant je srečanje pomenilo pomemben mednarodni strokovni dosežek, saj je odbor sprejel prenovljeni predlog priporočila o krepitvi sistemov koordinacije darovanja po smrti, ki je nastajal pod slovenskim vodstvom.
Evropski odbor CD-P-TO je eden ključnih strokovnih organov Sveta Evrope na področju darovanja in presajanja organov, tkiv in celic, ki poteka pod okriljem Evropskega direktorata za kakovost zdravil in zdravstvenega varstva (EDQM). Odbor pripravlja temeljna mednarodna priporočila, strokovne smernice in standarde kakovosti ter varnosti, sledi etičnim načelom ter deluje na področju preprečevanja trgovanja s človeškimi organi. Slovenija je bila na zasedanju dejavno zastopana tudi prek direktorja Slovenija-transplanta, dr. Andreja Gadžijeva, ki vodi mednarodno delovno skupino TO143.
Pomemben slovenski prispevek: sprejetje predloga evropskega priporočila
Eden pomembnih strokovnih dosežkov zasedanja je bilo sprejetje prenovljenega predloga priporočila Strengthening Deceased Donation Co-ordination Systems, namenjenega krepitvi sistemov koordinacije darovanja organov po smrti. Besedilo je pripravila mednarodna delovna skupina TO143 pod vodstvom dr. Andreja Gadžijeva. Nastajalo je skozi daljše obdobje strokovnega usklajevanja, primerjalne analize organizacije donorskih sistemov v več kot 30 evropskih državah ter sodelovanja s strokovnjaki in sekretariatom EDQM.
Andrej Gadžijev, dr. med. med predstavitvijo novih priporočil.
Novo priporočilo nadgrajuje dokument Sveta Evrope iz leta 2005, ki je bil osredotočen predvsem na vlogo in izobraževanje transplantacijskih koordinatorjev. V dveh desetletjih so se evropski donorski sistemi močno razvili, povečala se je kompleksnost postopkov, pojavili pa so se tudi novi organizacijski, strokovni in etični izzivi. Ključna novost novega priporočila je premik od posamezne funkcije koordinatorja k celovitemu sistemu koordinacije darovanja po smrti. Dokument posebej poudarja pomen jasno opredeljenih odgovornosti, stalne razpoložljivosti služb, ki pokrivajo donorsko dejavnost, ustreznih kadrovskih in organizacijskih pogojev ter povezovanja bolnišnične, regionalne in nacionalne ravni. Uvaja tudi širši funkcionalni pojem Key Donation Person (KDP), ki označuje ključne strokovnjake, odgovorne za posamezne naloge na poti od prepoznavanja možnega darovalca do odvzema organov. Pomembno mesto imajo sistematično izobraževanje, preverjanje in priznavanje strokovnih kompetenc, stalni profesionalni razvoj, zagotavljanje kakovosti ter prepoznavanje možnosti za izboljševanje donorskih postopkov. Priporočilo hkrati jasno izpostavlja etična varovala. Odločitve o omejevanju ali opustitvi zdravljenja, ki vzdržuje življenje, morajo biti sprejete neodvisno od morebitne možnosti darovanja. Prav tako mora ugotavljanje smrti potekati skladno z nacionalno zakonodajo in zahtevami glede neodvisnosti pristojnih zdravnikov. Dokument ne predpisuje enotnega evropskega organizacijskega modela, temveč državam omogoča, da skupna strokovna načela uresničujejo ob upoštevanju svojih zdravstvenih sistemov.
Sprejetje prenovljenega predloga na strokovni ravni CD-P-TO predstavlja pomemben mejnik v postopku njegove priprave. Pred dokončno objavo kot priporočila Sveta Evrope je potrebno zaključiti še predpisane nadaljnje postopke, vključno s formalnim sprejetjem v Odboru ministrov. Za Slovenija-transplant je dosežek še posebej pomemben, saj kaže, da lahko tudi manjši nacionalni donorsko-transplantacijski sistemi s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami dejavno sodelujejo pri oblikovanju evropskih priporočil ter prispevajo k njihovemu razvoju.
Evropski dan darovanja 2026: »Sharing lives« – Delimo si življenja
Plenarno zasedanje CD-P-TO je predstavljalo strokovni uvod v osrednje dogodke evropskega dneva darovanja organov, tkiv in celic, kjer je bil letošnji gostitelj ciprsko ministrstvo za zdravje, ciprska strokovna transplantacijska skupnost v sodelovanju z EDQM ter ob podpori fundacije Karaiskakio. Za Ciper je imelo praznovanje še dodatno simbolno vrednost, saj je država obeležila 40 let od prve presaditve organov in 30 let od prve presaditve kostnega mozga. Osrednja slovesnost je potekala 9. oktobra na trgu ob srednjeveškem gradu v pristanišču Pafosa. Praznovanje je spremljala obsežna javna kampanja. Pomembne stavbe v petih večjih ciprskih mestih so bile osvetljene v zeleno barvo, ki simbolizira evropski dan darovanja. Zeleno je zasijala tudi Palača Evrope v Strasbourgu, sedež Sveta Evrope. Sporočilo kampanje je bilo jasno: darovanje ni zgolj medicinski postopek, temveč izraz solidarnosti, medsebojne povezanosti in odgovornosti do sočloveka.
Mednarodna konferenca: strokovni razvoj, etika in prihodnost transplantacijske medicine
Strokovno dogajanje se je nadaljevalo 10. oktobra z mednarodno konferenco o darovanju in zdravljenju s presaditvijo organov in tkiv v konferenčnem centru Attikon v Pafosu. Konferenca je združila evropske in nacionalne strokovnjake ter odprla številna vprašanja, povezana z razvojem donorskih in transplantacijskih programov. Med osrednjimi temami so bili primeri dobrih praks, etični vidiki darovanja, mednarodno sodelovanje, organizacijski pristopi k izboljšanju dostopnosti presaditev ter primerjava razmer v posameznih evropskih državah. Del spremljevalnega strokovnega programa je bila delavnica o novem evropskem regulativnem okviru za snovi človeškega izvora (SoHO), namenjena predvsem vprašanjem njegovega izvajanja na področju matičnih celic, nadzora kakovosti, sledljivosti in biovigilance.
Uvodni nagovor na strokovni konferenci, ki je potekala 10. oktobra 2026.
Evropska statistika opozarja: napredek je velik, potrebe pa so še večje
Ob začetku evropskega dneva darovanja je EDQM 8. oktobra predstavil letošnjo izdajo publikacije Newsletter Transplant 2026, ki predstavlja podatke o darovanju in presaditvah v letu 2025. V državah članicah Sveta Evrope je bilo leta 2025 opravljenih 44.863 presaditev organov v 1.017 transplantacijskih centrih. Omogočilo jih je 13.513 umrlih in 9.602 živih darovalcev. Kljub razvoju transplantacijske medicine so potrebe po organih še vedno bistveno večje od njihove razpoložljivosti. Ob koncu leta 2025 je v državah članicah Sveta Evrope na presaditev čakalo 96.401 pacientov, med letom pa je med čakanjem umrlo 6.626 ljudi, v povprečju približno 18 vsak dan. Ti podatki jasno kažejo, zakaj so mednarodno sodelovanje, kakovostna organizacija donorskih programov, strokovno izobraževanje in ozaveščanje javnosti tako pomembni.
Skupno evropsko sporočilo, pomembno tudi za Slovenijo
Dogodki na Cipru so povezali dve dopolnjujoči se razsežnosti darovanja: strokovno-organizacijsko in človeško. Strokovni del je pokazal pomen urejenih, učinkovitih, varnih in etično zasnovanih nacionalnih sistemov. Javno obeleževanje evropskega dneva darovanja pa je opozorilo na ključno vlogo darovalcev, njihovih svojcev, prejemnikov ter zaupanja javnosti. Tudi slovenski donorsko-transplantacijski program temelji na teh vrednotah. Njegovo dolgoročno uspešnost zagotavljajo predanost zdravstvenih delavcev, kakovostno strokovno sodelovanje, mednarodna povezanost in predvsem zaupanje ljudi v zdravstveni sistem.
