Andrej Gadžijev, dr. med., direktor zavoda Slovenija-transplant v daljšem pogovoru z novinarko Petro Kovič v Nedelu govori o odločitvi za darovanje organov, teorijah zarote, ki načenjajo urejen sistem, in tem, kaj v življenju resnično šteje. Objavljamo izsek iz pogovora:
Dajva povedati najbolj brutalno teorijo zarote na glas: »Če sem darovalec in pridem hudo poškodovan v bolnišnico, se zdravniki zame ne bodo borili tako dolgo, ker nekdo potrebuje moje organe.« Zakaj je to nemogoče – oziroma kje so varovalke, zaradi katerih vam moram verjeti?
Ta predpostavka je med ljudmi zelo živa in ceno bomo počasi začeli plačevati vsi. Zadnja leta stopnja odklonitve za darovanje po smrti narašča in je letos že na rekordnih 40 %. To pomeni, da ob podobnem trendu kmalu ne bomo več mogli zagotavljati takega načina zdravljenja našim bolnikom in bodo žal kljub našemu izjemnemu sistemu in znanju strokovnjakov obsojeni na prezgodnjo smrt. Zakaj namenoma govorim o tako črnem scenariju? Zato, ker imam počasi že dovolj vseh teorij zarot, ki se tako škodljivo in nonšalantno širijo. Ljudje se niti ne potrudijo, ne želijo preveriti realnega stanja. Naj še enkrat jasno povem, da v Sloveniji do danes ni nihče umrl zaradi tega, ker bi želeli, da postane darovalec organov in tkiv po smrti. Vedno se bolnika od samega začetka zdravi z namenom, da ga pozdravimo. Nihče od osebja tudi ne pozna bolnikove opredelitve glede darovanja po smrti, saj je le ta zapisana v register, do katerega se lahko dostopa šele po vpisani uri smrti s strani za to posebej pooblaščene osebe. Šele ko nekdo umre, lahko koordinator za transplantacije, ki je zaposlen na Slovenija-transplantu, s posebnim pooblastilom po vpisu ure smrti bolnika informacijo preveri v registru. Podatka o opredelitvi ni na KZZ ali osebni izkaznici in ga ni v zVem. Opisana pot je ena in edina mogoča. Redno mesečno izvajamo tudi notranje in zunanje revizije v celotni mreži donorskih bolnišnic. Varovalke so torej zanesljive in več nivojske.
Intervju lahko preberete v časopisu Nedelo, naročniki pa tudi na spletu.
Fotografija: posnetek zaslona Delo/foto Leon Vidic
