Spoštovane in spoštovani,
letošnji evropski dan darovanja je zares nekaj posebnega, saj smo sredi leta dosegli pomemben mejnik. 1000 umrlega darovalca organov od ustanovitve nacionalne mreže donorskih bolnišnic leta 1998 dalje. V donorsko mrežo je trenutno vključenih 11 bolnišnic po celi Sloveniji.
Kot zanimivost lahko povem, da je bila v prvih 10 letih povprečna starost darovalcev približno 45 let. Pogosto je šlo za mlajše osebe z izolirano poškodbo glave. Zadnje desetletje se vse bolj približujemo 60 letu, darovalci so v večjem povprečju starejši, večkrat s pridruženimi boleznimi, pa vendar večina lahko podari v povprečju več kot tri organe, s katerimi pomaga preživeti drugim.
Za letošnji evropski dan darovanja smo želeli v središče postaviti poleg darovalcev še njihove najbližje, svojce, partnerje, otroke, starše, prijatelje, znance, skratka vse, s katerimi se naši koordinatorji srečujejo na najtežjem členu celotne verige zdravljenja s presaditvijo. Med pogovorom s svojci. Med tistim prelomnim trenutkom, ki proži najmočnejša negativna čustva na eni strani in hkrati daje možnost izpolnitve obljub, odločitev in sanj na drugi strani. Takrat, ko koordinatorji želimo biti slišani, a hkrati vemo, da so možnosti za kaj takega zelo majhne, če informacije, ki jih iščemo, niso znane.
Vsem je jasno, da brez darovanja ni presaditev, in brez soglasja ni darovanja. Pri stikih z mediji nas novinarji pogosto sprašujete: ali lahko svojci povozijo voljo umrlega? Čemu bi se opredelili v registru, če v končni fazi glede darovanja odločajo svojci?
V Sloveniji imamo enega najbolj demokratičnih sistemov soglašanja z darovanjem v Evropi. Naše želje so, da bi se na družbeni in strokovni ravni približali Španiji, kjer je darovanje organov ustaljen del oskrbe ob koncu življenja. Kjer so svojci pripravljeni na vprašanje, in poznajo odgovor, kjer je zaupanje v sistem darovanja in presaditev tako veliko, da ga ne zamajejo niti večji pretresi v družbi. Podobno situacijo opažamo tudi pri naši bližnji sosedi, Hrvaški.
Pri nas soglasje poda oseba za časa življenja z vpisom v nacionalni register. V tem primeru je pogovor s svojci zgolj informativne narave, se pravi, da jih seznanimo z željo umrle osebe, in jim na kratko razložimo naslednje korake, ki se lahko na koncu zaključijo z uspešnim darovanjem.
Ker pa je javno (z vpisom v register) soglasje do danes izrazilo le nekaj več kot 17.000 prebivalcev Slovenije, še nekajkrat več pa se jih je o temi darovanja po smrti le pogovarjalo s svojimi bližnjimi, v darovanje najpogosteje privolijo družine, svojci. Je pa res, da lahko poznajo voljo umrlega, ki je bila izražena ustno.
Zakaj je torej pomemben vpis v register?
- Ker se na ta način dejansko soočamo s sprejemom odločitve in odgovorom na vprašanje, ali bi darovali organe po svoji smrti.
- Ker s tem dejanjem prevzamemo odgovornost odločitve nase in je ne prelagamo na svojce.
- Ker z vpisom v register širimo solidarnost in zavedanje o darovanju organov.
- Ker z morebitno odločitvijo za darovanje dejansko omogočamo, da tak sistem zdravljenja sploh obstaja, in da ga lahko skupaj gradimo naprej.
Trenutka, ki ga doživljajo svojci med sporočanjem novice o smrti, jim ne bi zavidal nihče. Še huje pa je, ko se morajo svojci v takem trenutku, ko so od žalosti pogosto popolnoma ohromljeni, soočiti še z bremenom odločitve: darovati organe drage osebe, ki smo jo ravnokar za vedno izgubili, ali ne? Kako je sploh mogoče biti altruističen v času, ko si sam osebno tako močno prizadet, ko se ti je zgodila največja možna krivica na svetu, ko pogosto ostajaš sam s svojo bolečino in temnimi mislimi?
V resnični zgodbi, ki ste jo slišali, ste lahko razbrali, kaj za svojce pomeni vaša v naprej izražena volja, vaše soglasje, vaše razmišljanje o darovanju po smrti, če ga pozna z gotovostjo vsaj ena od vam najbližjih oseb. Mlad fant je zmogel to, kar pogosto ne zmorejo številni odrasli. In močna vez med bratoma je na koncu pomagala preživeti več ljudem, ki bi bili sicer obsojeni na prezgodnjo smrt.
Ne puščajte svojcev v negotovosti. Pomagajte jim in se o temi darovanja po smrti pogovarjajte z njimi. Naj poznajo vaše stališče, vaše želje in poglede na naš sistem. Naredite jim najtežji trenutek v njihovem življenju vsaj malo lažji. Opredelite se in pogovarjajte se o odločitvi s svojimi bližnjimi.
