O stanju in izzivih darovanja organov smo se pogovarjali z Andrejem Gadžijevom, direktorjem Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant.
Brez odločitve za darovanje pa ni presaditve, zato moramo kulturo altruizma, solidarnosti in medsebojne pomoči kot družba skrbno negovati, ne glede na ostale okoliščine.
Slovenija se po številu darovalcev na milijon prebivalcev uvršča na 4. mesto v Eurotransplantu. Kaj so ključni razlogi za tako dober rezultat?
Takšni rezultati so plod dolgoletnega dela in sistematičnega vlaganja truda v ključna področja. Slovenija ima namreč odlično organiziran in centralno voden donorsko-transplantacijski sistem, ki omogoča hitro in usklajeno delovanje. V republiškem zavodu Slovenija-transplant bdimo nad sistemom darovanja, ga spodbujamo in razvijamo. Ključni dejavniki so visoka strokovna usposobljenost zdravstvenih timov, učinkovita mreža bolnišničnih transplantacijskih koordinatorjev ter tesno sodelovanje z mednarodno organizacijo Eurotransplant. Pomembno vlogo ima tudi zaupanje javnosti in pripravljenost ljudi za darovanje.
Kje vidite še prostor za izboljšave, da bi se Slovenija lahko povzpela še višje?
Največ realnih priložnosti vidimo v nadaljnjem ozaveščanju tako splošne kot strokovne javnosti ter zgodnjem prepoznavanju potencialnih darovalcev v bolnišnicah. Ključno je stalno izobraževanje strokovne javnosti, krepitev komunikacijskih veščin pri pogovorih s svojci ter optimizacija vseh postopkov darovanja, da se izkoristi vsak potencial za darovanje.
Za večji korak naprej bi morali biti sistemsko prepoznani kot poseben program, ki presega terciarno raven zdravstva. Za nadpovprečno dobre rezultate namreč potrebujemo usklajeno delovanje vseh nivojev zdravstva, ločeno financiranje in popolno transparentnost na vseh nivojih ter seveda zagotovljene ustrezne kadrovske in prostorske kapacitete.
Se slovenski sistem darovanja organov kakorkoli razlikuje od drugih držav v Eurotransplantu?
Osnovna načela so enaka, saj vse države sledijo skupnim strokovnim in etičnim standardom. Slovenija pa izstopa po svoji majhnosti, kar omogoča zelo dobro povezanost sistema, hitro komunikacijo in prilagodljivost. Imamo centralizirano koordinacijo, vodeno s strani Slovenija-transplanta, ki omogoča enotno delovanje na nacionalni ravni.
…
Ali Slovenci dovolj zaupajo sistemu darovanja organov? Ima darovanje organov dovolj varovalk?
Možnosti zlorab na področju darovanja organov ni. Sistem darovanja organov je strogo reguliran, transparenten in temelji na jasnih etičnih načelih. Vzpostavljene so številne varovalke, ki zagotavljajo, da se darovanje izvaja zakonito, varno in spoštljivo do darovalcev ter njihovih svojcev, kar je ključno za dolgoročno ohranjanje zaupanja javnosti.
Stopnja zaupanja je v Sloveniji razmeroma visoka, vendar ni samoumevna. Zdravljenje s presaditvijo je pravica vsakega državljana, a temelji izključno na altruistični odločitvi darovalcev oziroma njihovih svojcev. Altruizem pomeni pripravljenost pomagati drugemu človeku brez pričakovanja koristi zase – pri darovanju organov nekomu, ki ga sploh ne poznamo. Prav zato je to področje še posebej občutljivo na splošno zaupanje v zdravstveni sistem in na širše družbeno dogajanje. Če se zaupanje v zdravstvo ruši, lahko to vpliva tudi na pripravljenost ljudi za darovanje.
Kaj je potrebno storiti, če želimo postati darovalci organov?
V nacionalni register se lahko vpišejo starejši od 15 let, ki so sposobni za razsojanje. Zgornje starostne omejitve ni. Opredelitev je možna osebno s podpisom izjave na lokacijah za opredelitev ali po elektronski poti preko portala e-Uprava. Vpis v register je tudi simbolno dejanje, s katerim izkažemo, da podpiramo darovanje organov, ne glede na končni izhod darovanja. Ne ocenjujte sami, ali ste primerni za darovanje ali ne, ali ste prestari ali ne, ali je darovanje smiselno ali ne. Klinične ocene prepustite zdravnikom.
Celoten članek preberite tukaj.
