Na odprtju so spregovorili še dr. Denis Tomše, direktor ZD Trbovlje, fotograf Miran Juršič in energična Zasavčanka Romana Škrinjar Alauf, predstavnica združenja pacientov Slovenskega društva Transplant, ki je pri 36. letih zaradi Wilsonove bolezni potrebovala presaditev jeter. Izrazila je, kako se človek nepričakovano in hitro lahko znajde v hudi življenjski stiski in čakanju na ustrezen organ za presaditev. Neizmerno je hvaležna neznanemu darovalcu in vsem v zdravstvu, ki so ji omogočili preživetje. Kot je povedala: “Danes stojim tukaj pred vami z globoko hvaležnostjo in z zgodbo, ki je ne bi mogla povedati brez izjemne dobrote drugega človeka. Pri svojih 36 letih sem prejela diagnozo – Wilsonova bolezen. V trenutku se ti življenje obrne na glavo. Naenkrat ne razmišljaš več o načrtih, željah, prihodnosti …, ampak samo še o tem, ali boš sploh imel priložnost živeti. Le štiri mesece kasneje sem prestala transplantacijo jeter. To ni bila le operacija. To je bilo novo rojstvo. In to novo življenje mi ni bilo podarjeno samo po sebi. Podaril mi ga je nekdo, ki ga nikoli ne bom spoznala. Nekdo, ki je v najtežjem trenutku svoje družine dal največ, kar lahko človek da – del sebe, življenje. Darovalci organov so tihi junaki. Njihova odločitev presega strah, presega bolečino, presega slovo. Njihova odločitev pomeni upanje za ljudi, kot sem jaz. Zato danes ne govorim samo v svojem imenu, ampak v imenu vseh, ki smo dobili drugo priložnost. Hvala darovalcem. Hvala njihovim družinam za neizmeren pogum in plemenitost. In iskrena hvala vsem zdravnikom, medicinskim sestram in celotnemu zdravstvenemu osebju, ki s svojim znanjem, predanostjo in srčnostjo vsak dan rešujejo življenja.”
“Pogovarjajmo se o darovanju organov” je bilo glavno sporočilo včerajšnjega odprtja razstave Moja brazgotina, moje življenje v Zdravstvenem domu Trbovlje.
V uvodnem nagovoru je dr. Jana Šimenc s Slovenija-transplanta poudarila, kako pomembno je v današnjem času popačenih virov in umetne inteligence srečevanje v živo in neposredno spoznavanje realnih izkušenj ljudi ter branje kredibilnih informacij o darovanju organov. V tem je tudi poseben pomen informativne in umetniške razstave, ki prispeva dolgoletnim prizadevanjem Slovenija-transplanta, da bi se o darovanju organov pogovarjali bolj sproščeno in v različnih, vsakdanjih okoliščinah. Predvsem pa v družini, med bližnjimi. Gre namreč za pogovor, ki ima veliko moč in pomen: razbremenjuje in rešuje življenja. Najpomembnejši korak, ki ga lahko naredi vsak, je pravzaprav zelo preprost: pogovor. Pogovor z družino, partnerjem ali prijatelji o tem, kakšna je naša odločitev glede darovanja organov. Ta pogovor lahko nekoč razbremeni naše bližnje in hkrati nekomu drugemu podari možnost zdravljenja in življenja. Ob zaključku je še razložila nacionalno zakonodajo o opredelitvi glede darovanja organov. Darovanje organov je sicer prostovoljna odločitev posameznika, a njen vpliv sega mnogo širše. Je dejanje solidarnosti in širše človeške povezanosti. In vse se začne z enim samim pogovorom.
Lepo vabljeni v Zdravstveni dom Trbovlje, razstava bo tam na ogled nekaj tednov. Na voljo so tudi informativne zgibanke z odgovori na pogosta vprašanja.
