Evropski dan darovanja organov (10. oktober 2026)

Ob evropskem dnevu darovanja se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem organov in njihovim svojcem. Zaradi njihove humane odločitve so številni bolniki dobili možnost nadaljevanja življenja. Posebno pomen ima zavedanje, da lahko v trenutkih največje izgube in žalosti nastane upanje za drugega človeka. Prav ta človeška razsežnost daje našemu delu poseben smisel in nas vedno znova navdihuje.

V Sloveniji smo lahko ponosni na dobro organiziran, etično naravnan in uspešen sistem darovanja organov, ki ga vodi republiški zavod Slovenija-transplant ter vrhunsko zdravljenje s presaditvijo organov, ki ga izvajajo v UKC Ljubljana. Do konca letošnjega septembra je organe darovalo 34 umrlih darovalcev, v UKC Ljubljana pa so opravili 80 presaditev organov. Slovenija se po številu darovalcev na milijon prebivalcev redno uvršča med najuspešnejše države Eurotransplanta. Kljub dobrim rezultatom pa na zdravljenje s presaditvijo trenutno čaka približno 260 bolnikov. Za vsako od teh številk je človek, ki potrebuje zdravljenje.

Ob tem ostaja pomemben razkorak med načelno podporo darovanju in dejansko opredelitvijo posameznikov. Čeprav po raziskavah več kot 80 odstotkov ljudi podpira darovanje organov, je v nacionalnem registru opredeljenih le približno 18.500 oseb. Jelka Kramarič, odgovorna zdravnica za donorsko dejavnost v Slovenija-transplantu razlaga: »Zakaj je tako? Razlogov je več. Pogosto odlašamo, ne poznamo postopka vpisa ali pa se preprosto težko pogovarjamo o smrti in lastni minljivosti. Darovanje organov je še vedno tema, ki odpira številna vprašanja, dvome in tudi strahove. Nekateri temeljijo na nepoznavanju področja, drugi na zmotnih predstavah in neresničnih informacijah, ki krožijo v javnosti. Zato je ena naših pomembnih nalog, da ljudem zagotavljamo verodostojne informacije, odgovarjamo na njihova vprašanja in krepimo zaupanje v sistem darovanja organov. Zato želim najprej posebej poudariti, da je prva in najpomembnejša naloga zdravstvenih ekip vedno zdravljenje in reševanje bolnikovega življenja. Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka. O možnosti darovanja organov se začne razmišljati šele po potrjeni smrti. Slovenski sistem temelji na jasnih strokovnih in etičnih pravilih, številnih varovalkah ter doslednem spoštovanju volje posameznika in dostojanstva umrlega. Prav tako je pomembno vedeti, da za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje. Starost ali kronična bolezen sami po sebi še ne pomenita, da človek ne more biti darovalec. Ni potrebno, da se sami izključujete. V primeru, da bo prišel čas, bodo primernost posameznih organov za darovanje vedno strokovno presojali zdravniki.«

Ob evropskem dnevu darovanja Slovenija-transplant poziva k dvema preprostima korakoma: k razmisleku o darovanju organov in o pogovoru o svoji odločitvi z bližnjimi. Pogovor o darovanju ni nujno težak ali temačen, deluje tudi zelo razbremenilno in pozitivno. Dejansko darovanje organov pa je ob izgubi bližnjega lahko uteha, smisel in lepa popotnica za svojce, za celotno družino.

Vemo, da velika večina načelno podpira darovanje. Razlog, da veliko ljudi ni vpisanih v register pa je lahko povsem banalen: prelagamo trenutek, ko bi se usedli in si rekli: danes bom to uredil. Naj bo evropski dan darovanja spodbuda, da naredimo ta korak. Registrirani uporabniki portala eUprave bodo potrebovali 2 minuti. Enako pomembno je, da svojo voljo zaupamo najbližjim.

Poskrbimo za odtis našega življenja. Nekaj zelo humanega lahko pustimo za seboj.

————————————————————————————————————–

Na tiskovni konferenci je z osebno izkušnjo sodelovala Romana Skrinjar Alauf, ki je povedala:

“Danes sem tukaj kot človek, ki mu je bilo življenje podarjeno. Pri 36 letih so mi diagnosticirali Wilsonovo bolezen. Gre za redko dedno bolezen, pri kateri se v telesu kopiči baker in lahko povzroči hude poškodbe jeter. Pri meni je bila bolezen odkrita zelo pozno. Moja jetra so bila tako poškodovana, da sem potrebovala presaditev. Od diagnoze do transplantacije so minili samo štirje meseci.

To je bilo obdobje, ko se je moje življenje v zelo kratkem času popolnoma spremenilo. Nenadoma nisem več razmišljala o tem, kaj bom počela čez nekaj mesecev ali let. Razmišljala sem predvsem o tem, ali bom sploh še imela prihodnost.

Potem pa je prišel klic. Našla so se jetra. In s tem klicem se je začelo moje drugo življenje.

Presaditev je uspela. Danes, deset let pozneje, lahko rečem, da sem dobila priložnost živeti življenje, za katerega takrat nisem vedela, ali ga bom sploh dočakala. Živim. Delam. Potujem. Uživam s svojo družino. In predvsem – lahko delam načrte za prihodnost.

Ampak ob vsem tem se vedno znova vračam k eni misli. Nekje je družina v najtežjem trenutku svojega življenja sprejela odločitev, ki je meni omogočila življenje. Te družine ne poznam. Ne poznam imena svojega darovalca. Ne vem, kakšen človek je bil. Vem pa nekaj – brez njegovega daru danes mene ne bi bilo tukaj. Zato sem želela svojo desetletnico transplantacije obeležiti na poseben način. Odpravila sem se na Camino. Iz Portugalske sem se podala proti Santiagu de Compostela in v 15 dneh prehodila 282 kilometrov. Zame to ni bil samo pohod. Ni šlo samo za kilometre, utrujene noge in bolečine …”

Njeno izjavo “Mojih 282 kilometrov na Caminu je bilo 282 kilometrov hvaležnosti” preberite tukaj.

————————————–

Statistični podatki (obdobje 1. 1. –  30. 9. 2026)

• 34 darovalcev je po smrti darovalo organe.
• V Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana presadili 80 organov, od tega 33 ledvic, 19 src, 15 jeter, 13 pljuč. Običajno na letni ravni opravijo med 100 in 110 presaditev organov.
• Stopnja privolitve svojcev za darovanje je v letošnjem letu okoli 63 %.
• Na čakalnem seznamu za presaditev organa je bilo na dan 2. 10. 2026 260 bolnikov.
• Do konca septembra se je v Nacionalnem registru opredeljenih oseb glede darovanja organov po smrti opredelilo 732 oseb, od tega 700 za darovanje in 32 proti. Skupaj je v registru vpisanih 18.478 ljudi (215 jih nasprotuje darovanju).

Vir podatkov: Slovenija-transplant