V oddaji, ki je bila predvajana 19. februarja 2024, je novinarka Anka Pirš z več zornih kotov predstavila področje darovanje ledvice za časa življenja. O svoji izkušnji in pogledih sta spregovorila darovalec Dejan Kralj in prejemnik Jernej Čopič, ki je zbolel že kot mladostnik, dializo pa je slabo prenašal. Pred posegom sta oba prestala vrsto preiskav, tudi preverjanje, da ne gre za prisilno darovanje. Poseg so izvedli v ZDA. Od takrat Čošič živi boljše in kvalitetnejše življenje. Jemlje pa doživljenjsko terapijo, ki ima tudi nekaj stranskih učinkov. A kot pravi, je to sprejel, saj je srečen, da je sploh dobil možnost za življenje brez dialize. Darovalec Dejan Kralj živi povsem običajno z eno ledvico. Po posegu ni imel težav.
Strokovna pojasnila o darovanju ledvice za časa življenje v Sloveniji sta podala prof. dr. Miha Arnol, vodja centra za transplantacijo ledvic v UKC Ljubljana in Andrej Gadžijev, direktor Slovenija-transplanta. Pri nas je zelo uspešen sistem darovanja po smrti. Tudi zato ni tako visokih potreb po darovanju ledvice za časa življenja. Vsak primer darovanja ledvice živega darovalca sicer skrbno preuči in presoja Etična komisija za presaditve. Darovalec_ka in prejemnik_ca morata biti v sorodstveni in drugi bližnji povezavi. Tveganje za darovalca_lko mora biti premosorazmerno s koristjo za prejemnika_co.
Pri darovanju za časa življenja je ključno, da ne gre za oblike moralne prisile ali finančne spodbude darovalcu_ki. V globalni sferi je prav darovanje ledvice živih darovalcev najbolj problematično na ravni zlorab in kaznivih dejanj, saj premožni trgovci/posredniki ali bogati bolni zlorabljajo povsem obubožane ljudi, ki so za preživetje pripravljeni narediti vse, tudi prodati del telesa. Večinoma se zlorabe dogajajo v državah tretjega sveta, kjer so tudi zasebne klinike, manj nadzora nad področjem in neurejena zakonodaja.
Televizijski prispevek si oglejte tukaj.
