Sodobna medicina sprejema možgansko smrt kot smrt posameznika, ki je opredeljena kot dokončno
in nepovratno prenehanje delovanja celotnih možganov (obeh hemisfer in možganskega debla). Ob
tem se delovanje srca, obtočil in dihanje vzdržuje umetno. Možganska smrt nastopi kot posledica
prenehanja krvnega pretoka skozi možgane ali dolgotrajnega pomanjkanja preskrbe možganov s
kisikom. Vzrok so največkrat možganske krvavitve, hujše poškodbe možganov, možganska kap, maligni znotrajlobanjski tumorji in ishemična prizadetost možganov.
Način ugotavljanja možganske smrti je določen s Pravilnikom o medicinskih merilih, načinu in
postopku ugotavljanja možganske smrti ter sestavi komisije za ugotavljanje možganske smrti.
Pravilnik določa sestavo komisije specialistov in klinične teste, ki morajo biti izvedeni za postavitev
diagnoze. Za dokončno postavitev diagnoze možganske smrti mora biti v večini primerov izvedena tudi ena od dopolnilnih preiskav za dokaz zaustavitve znotrajlobanjskega pretoka (EEG, perfuzijska scintigrafija, CT angiografija, transkranialni UZ).
Darovanje po možganski smrti lahko poteka samo, kadar je bila možganska smrt nedvoumno
dokazana. Za darovanje organov in tkiv po smrti je potrebno predhodno pridobiti soglasje darovalca
samega, ki ga v zakonsko določeni obliki poda še za časa življenja, ali soglasje njegovih svojcev po
dokazani možganski smrti. Darovanje organov se izvaja kot operacija, za opravljanje katere morajo
biti zagotovljeni enaki pogoji kot za ostale operacije. Opazen znak po darovanju organov je le kirurški rez. Celoten proces darovanja se izvaja s spoštovanjem in ohranjanjem darovalčevega
dostojanstva in dostojanstva družine umrlega.
Darovanje za časa življenja je opredeljeno kot darovanje ljudem, s katerimi je darovalec genetsko, sorodstveno ali emocionalno povezan; ob tem mora
biti tveganje za darovalčevo zdravje v mejah medicinsko sprejemljivega. Za preprečevanje zlorab vsak posamezen primer obravnava Etična komisija za
presaditve.
Za časa življenja od organov lahko darujemo ledvico, del jeter, eno pljučno krilo, dele trebušne slinavke ali del črevesja, od tkiv in celic pa kožo, kri in krvotvorne matične celice (kostni mozeg).