Darovanje organov in tkiv

Odločitev za darovanje je eno najplemenitejših dejanj človeka. Z darovanjem organov in tkiv nekomu povrnemo zdravje ali podarimo novo priložnost za življenje.  Za darovanje katerega koli dela človeškega telesa za namen zdravljenja je potrebno soglasje.

Darovanje po smrti

Po smrti lahko darujemo srce, pljuča, jetra, ledvici in trebušno slinavko. Za namen zdravljenja lahko darujemo tudi tkiva in celice, in sicer roženici, kožo, kosti, hrustanec, vezi, ligamente, krvotvorne matične celice, krvne celice, srčne zaklopke in žile.

O darovanju odločajo okoliščine smrti. V skladu s slovensko zakonodajo je darovanje organov dovoljeno po potrjeni možganski ali cirkulatorni smrti. Možganska smrt pomeni nepovratno in dokončno odpoved celotnih možganov – obeh hemisfer in možganskega debla. Lahko je posledica hudih možganskih poškodb (zaradi padcev, nesreč), nenadnih, največkrat spontanih krvavitev, možganske kapi, pomankanja preskrbe možganov s kisikom (zaradi zadušitev, zastrupitev, srčnega zastoja) ter rakavih tvorb v predelu možganov. Kljub vsem naporom zdravnikov, odmrlih možganov ni mogoče obuditi in pozdraviti. Cirkulatorna smrt pomeni nepovratno prekinitev krvnega obtoka in dihanja. Najpogosteje je posledica dokončne zaustavitve srca.

Ko je človek mrtev, začnejo organi hitro propadati in odmirati. Zato je v primeru darovanja potrebno umetno vzdrževanje osnovnih funkcij, kot so dihanje, krvni obtok, telesna temperatura in tekočinsko ravnovesje. Umetno vzdrževanje lahko traja le kratek čas (do nekaj dni), organi kljub vzdrževanju s pomočjo aparatur postopno odmirajo. Zato se morajo postopki za darovanje odviti čim hitreje.

Postopki za darovanje se začnejo šele po soglasju svojcev umrle osebe. V primeru privolitve, transplantacijski koordinatorji v skupno bazo Eurotransplanta sporočijo podatke o darovalcu. Sočasno na oddelku za intenzivno medicino zdravniki preverjajo primernost organov za odvzem, kar pomeni, da s preiskavami ugotavljajo, če organi delujejo še dovolj dobro za opravljanje funkcije v drugem telesu. Preverjajo tudi, ali spremljajoče bolezni darovalca (npr. okužbe, rakave bolezni ipd.) ne predstavljajo prevelike nevarnosti za bodoče prejemnike.

Odvzem organov izvaja izkušena in posebej za ta postopek izurjena ekipa kirurgov in operacijskih medicinskih sester inštrumentark. Kirurgi so tudi tisti, ki v sklepni fazi ocenjujejo primernost posameznega organa za presaditev in preverjajo ujemanje med darovalcem in prejemnikom. Sočasno poteka logistika ekip in organov ter priprava bolnika/prejemnika na operacijski poseg – presaditev. Najustreznejšega prejemnika vsakega organa poiščejo v centralni pisarni Eurotransplanta. Pri tem upoštevajo številne jasno in pregledno določene kriterije.

Darovanje organov je operacijski poseg, za katerega morajo biti zagotovljeni enaki pogoji kot za vse ostale operacije. Odvzem poteka po točno določenem vrstnem redu, prednost imajo organi, ki prenesejo krajši čas izven telesa (srce in pljuča). Celoten proces darovanja se izvaja s spoštovanjem in ohranjanjem dostojanstva umrle osebe in svojcev.

Po darovanju

Telo po darovanju ostane celo. Na zunaj so vidni šivi kot po operacijskem posegu. Možen je pokop z odprto krsto in drugi tradicionalni obredi ob smrti v skladu z veroizpovedjo umrlih in svojcev.

Evidenco izvora in (ne)uporabe odvzetih organov in tkiv vodita hkrati Slovenija-transplant in Eurotransplant. Za vsak organ ali tkivo je zagotovljena in preverljiva sledljivost.

V skladu z najvišjimi standardi zaščite darovalcev in prejemnikov so vsi postopki posmrtnega darovanja anonimni. Darovanje je nesebična pomoč sočloveku v stiski, ne glede na starost, poreklo, državljanstvo, spol ali druge lastnosti bolnika. Nihče ne more vnaprej določiti, komu bo podaril svoje organe. Na željo svojcev, lahko s Slovenija-transplanta prejmejo obvestilo o vseh odvzetih in uspešno presajenih organih ter o državi prejemnika_ce. V procesu žalovanja imajo svojci možnost strokovne psihološke podpore in pomoči.

Darovanje za časa življenja

Postopki od darovanja do presaditve so v primeru živega darovalca_ke drugačni. Pri nas je za časa življenje možno darovati ledvico in tkiva, ki se obnavljajo (kostni mozeg, kožo, krvotvorne matične celice, krvne celice). Darovanje ledvice je dovoljeno le med sorodstveno ali čustveno povezanimi osebami. Darovalec_ka mora imeti zdravi obe ledvici. Vsak primer presoja in odobri Etična komisija za presaditve. V pogovoru se med drugim preveri, da ne gre za kakršnekoli oblike prisile ali izkoriščanja darovalca_ke. Tveganje za zdravje darovalca_ke mora biti sorazmerno v primerjavi s pričakovano koristjo za prejemnika_co. Oba morata biti v dobrem psiho-fizičnem stanju.

Pri nas je darovanje za časa življenje redko. V zadnjih letih v UKC Ljubljana na leto izvedejo eno ali dve tovrstni presaditvi.