O trgovini
Trgovina s človeškimi organi in transplantacijski turizem (potovanje v tujino z namenom ilegalne presaditve z organom neznanega izvora) so kazniva dejanja, kršitve temeljnih človekovih pravic in teptanje človekovega dostojanstva. Slovenija je med državami Sveta Evrope med naprednejšimi na tem področju. Od leta 2022 ima Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope proti trgovini s človeškimi organi. Besedilo zakona je dostopno tukaj.
Slovenija-transplant ostro obsoja kakršne koli zlorabe na tem področju. V nadaljevanju pojasnjujemo odgovornost zdravstvenega osebja in ukrepe za preprečevanje trgovanja.
Opozorilo: Presaditve na črnem trgu izven etičnih in urejenih sistemov darovanja in presaditve pomenijo resno tveganje za zdravje darovalcev in prejemnikov. Zaradi okužb, nestrokovnih posegov in zapletov po operaciji so presaditve na črnem trgu smrtno nevarne.
Transplantacijski turizem se najpogosteje izvaja v državah v razvoju, posamezni primeri pa so zabeleženi tudi v državah Sveta Evrope. Dejanski obseg tovrstnih kaznivih dejanj ostaja neznan, od 5 do 10 % presaditev po vsem svetu naj bi se izvedlo v okviru (organizirane) mednarodne ilegalne trgovine z organi. Trgovina z organi se dogaja v državah, ki nimajo urejene zakonodaje s področja pridobivanja in presaditve delov človeškega telesa, kjer bolni nimajo dostopa do zdravljenja s presaditvijo znotraj javnega zdravstvenega sistema in kjer za premožne delujejo visoko specializirane zasebne klinike. Tam kjer vlada družbeni razkorak med obubožanimi in izjemno bogatimi, omenjene okoliščine izkoriščajo organizirane kriminalne združbe, ki vodijo trgovino z ljudmi z namenom odvzema organov in trgovino s človeškimi organi. Najpogostejši predmet trgovine so ledvice od živih darovalcev.
V Sloveniji trgovine z organi in zlorab v sistemu ni, tudi tveganje za zlorabe je zelo nizko. Nacionalni donorski in transplantacijski sistem je zakonsko dobro urejen, nadzorovan, varen, etičen in povsem pregleden. V sistemu se ne more pojaviti organ nejasnega izvora. Vsi prejemniki organov so doživljenjsko vodeni v Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana. Vrhunsko zdravljenje s presaditvijo je dostopno v sklopu osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Čakalne dobe za zdravljenje so relativno kratke. Z izmenjavo organov med članicami Eurotransplanta zagotavljamo boljše možnosti za skladnost med darovalci in prejemniki in, kar je še pomembneje, zagotavljamo presaditve v urgentnih primerih. Nadomestno dializno zdravljenje ob odpovedi delovanja ledvic je dostopno vsem bolnikom. Darovanje organov temelji izključno na altruizmu in prostovoljni odločitvi. Prevladuje darovanje organov po smrti, darovanje ledvice od živega darovalca je redko (1-2 primera na leto). Vsak primer preuči in odobri Etična komisija za presaditve.
Točka za anonimno prijavo
Skladno s Konvencijo Sveta Evrope proti trgovini s človeškimi organi so vse presaditve organov izven države, brez napotitve lečečega specialista in brez vnaprejšnjega dogovora s transplantacijskim centrom izven Slovenije, kazniva dejanja in predmet kazenskega pregona.
Od leta 2017 je Slovenija-transplant nacionalna točka za anonimizirano poročanje o tovrstnih primerih v mreži točk, ki jih povezuje Svet Evrope. Do sedaj nismo zaznali primera nedovoljene prakse. Sodelujemo tudi s Policijo, ministrstvi za zdravje, pravosodje, notranje in zunanje zadeve ter nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z žrtvami trgovine z ljudmi. Neodvisne organizacije in nadzorni organi prav tako ne poročajo o primerih ali sumu na trgovino z organi v Sloveniji.
Kdor zazna sum na zlorabo ali trgovino z organi, lahko odda anonimno prijavo na Policijo prek spletnega portala na povezavi.
Odgovornost zdravstvenega osebja
Z dobro informiranostjo, odzivanjem in ničelno toleranco do neetičnih dejanj vsi prispevamo k preprečevanju in zaustavitvi trgovanja s človeškimi organi. Ker bolniki po presaditvi potrebujejo dolgotrajno po-operativno spremljanje in zdravstveno oskrbo, lahko zdravniki specialisti med ambulantnimi obravnavami zaznajo bolnike, ki so odšli na presaditev v tujino, izven nacionalnih, etičnih in varnih programov. Poročanje zdravstvenega osebja ob zaznanem najmanjšem sumu na nedovoljena in neetična dejanja je pomembnejše od zavezanosti k zdravniški molčečnosti. Hkrati je to obveznost, ki jo uradno določa Konvencija proti trgovanju, sprejeta v Sloveniji leta 2022. Zdravniki, zdravnice in zdravstveno osebje imajo ključno vlogo in odgovornost pri preprečevanju in izkoreninjenju nelegalnih in neetičnih dejanj.
Priporočila Svetovnega medicinskega združenja so:
- Zdravniki ne smejo presaditi organa, ki je bil pridobljen na nezakonit način oz. je nejasnega izvora. Če obstaja najmanjši utemeljen sum glede izvora organa, se organa ne sme uporabiti. Če se od zdravnika ali kirurga zahteva presaditev organa, ki je bil pridobljen s finančno transakcijo, brez veljavnega soglasja darovalca ali izven uradnega nacionalnega donorskega programa, ne smejo izvesti presaditve. Razloge morajo jasno pojasniti potencialnemu prejemniku oz. prejemnici.
- Zdravniki morajo v pred-operativni oceni potencialnih živih darovalcev oz. darovalk poleg ocene medicinske primernosti posameznika preveriti, da oseba ni bila na kakršen koli način prisiljena k darovanju, da v postopku ne sodeluje zaradi finančne koristi ali kakršne koli druge pridobitnosti. Natančno morajo preučiti legitimnost odnosa med darovalcem_ko in prejemnikom_co in altruistično motivacijo za darovanje. Zdravniki morajo biti še posebej pozorni na znake, ki nakazujejo na kaznivo dejanje. Posebno pozornost je treba nameniti darovalcem_kam iz revnejših držav, saj so lahko še posebej ranljivi za zlorabe kriminalnih združb.
- Zdravniki ne smejo spodbujati ali olajševati vključevanja bolnikov v kazniva dejanja, povezana s presaditvijo. Poleg tega morajo paciente obveščati o tveganjih, ki jih nelegalne presaditve predstavljajo za njihovo zdravje, zdravje njihovih bližnjih in za javno zdravje.
- Zdravniki ne smejo zavrniti po-operativne obravnave in so dolžni skrbeti za bolnike po presaditvi, če je bolnik odšel na zdravljenje v tujino in je bil njihov organ pridobljen na nezakonit način.
Zdravniki morajo prispevati k zagotavljanju preglednosti donorskega sistema in sledljivosti organov. Kadar bolniki, ki so darovanje ali postopek presaditve organa izvedli v tujini, poiščejo nadaljnjo oskrbo v matični državi prebivanja, je treba vse informacije zabeležiti v nacionalnih registrih za presaditve in jih sporočiti pristojnim organom (Slovenija-transplantu).
Konvencije in priporočila
Mednarodne organizacije, vključno s Svetom Evrope, Evropsko unijo, Združenimi narodi, Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) in mednarodnimi strokovnimi zdravniškimi združenji, so razvile pogodbe, resolucije in priporočila. Cilj je mednarodno usklajen boj proti trgovini in kaznivim dejanjem, povezanim s presaditvijo človeških organov.
Seznam ključnih mednarodnih dokumentov in resolucij