Zdravljenje s presaditvijo organov in tkiv je enakopravno omogočeno vsem državljanom Republike Slovenije, ki potrebujejo tak način zdravljenja in so vpisani na čakalni seznam na osnovi organiziranosti v obliki Nacionalne transplantacijska mreže.

Mreža vključuje 11 donorskih bolnišnic, in sicer 9 splošnih bolnišnic in 2 univerzitetna klinična centra, transplantacijski center v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Center za tipizacijo tkiv in Zavod Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant.

Vzpostavitev nacionalne transplantacijske mreže je vzpodbudila večje sodelovanje med bolnišnicami in omogoča pridobivanje organov po vsej Sloveniji.

Donorski centri so bolnišnice z ustrezno opremljenimi oddelki za intenzivno terapijo in operacijskimi bloki ter usposobljenim zdravstvenim osebjem, ki sprejemajo bolnike s hudimi poškodbami in okvarami možganov. V vsakem donorskem centru deluje bolnišnični transplantacijski koordinator.

Naloge donorskih centrov zajemajo odkrivanje morebitnih in možnih mrtvih darovalcev, izvajanje diagnostike možganske smrti, ugotavljanje primernosti organov in tkiv za odvzem ter presaditev, pogovor s svojci o možnosti darovanja organov in tkiv primernega mrtvega darovalca, ohranjanje delovanja organov mrtvih darovalcev do odvzema organov in tkiv in med njim ter sodelovanje pri odvzemu organov in tkiv v sodelovanju z nacionalno ekipo za odvzem.

V Sloveniji imamo en transplantacijski center za presaditve organov, to je Univerzitetni klinični center Ljubljana. Naloge transplantacijskega centra so priprava prejemnikov za uvrstitev na čakalni seznam, presaditev organov in krvotvornih matičnih celic ter vodenje bolnikov po presaditvi.

Presaditve roženic izvajajo v dveh transplantacijskih centrih – na Očesni kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na Oddelku za očesne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.

Center za tipizacijo tkiv deluje v sklopu Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, 24 ur na dan in vse dni v letu. Znotraj programa za presaditev organov in tkiv od mrtvih darovalcev izvajajo tipizacijo HLA (ang. human leukocyte antigen) bolnikov na čakalnem seznamu in umrlih darovalcev, spremljanje imunoloških parametrov pri bolnikih na čakalnem seznamu in ugotavljanje tkivne skladnosti med darovalcem in prejemnikom.

Vsak donorski center imenuje svojega bolnišničnega transplantacijskega koordinatorja.

Zakonsko določene naloge bolnišničnih transplantacijskih koordinatorjev zajemajo:
- zaznavanje in poročanje o možnih mrtvih darovalcih,
- sodelovanje pri vzdrževanju delovanja organov in tkiv do odvzema organov in tkiv in med njim,
- sodelovanje pri oceni primernosti umrlega darovalca,
- organizacija in usklajevanje odvzema organov in tkiv,
- predstavitev donorske dejavnosti različnim javnostim,
- obveščanje o hudem neželenem dogodku (HND) ali hudi neželeni reakciji (HNR)

Naloge bolnišničnih transplantacijskih koordinatorjev so tudi:
- preverjanje potenciala za darovanje na nivoju donorske bolnišnice,
- pogovor s svojci ali bližnjimi o možnosti darovanja organov in tkiv,
- izobraževanje zdravstvenega osebja v donorski in transplantacijski dejavnosti.

Centralni transplantacijski koordinatorji sodelujejo z Zavodom Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant. Predstavljajo vezni člen med donorskimi bolnišnicami, transplantacijskim centrom in Slovenija-transplantom.

Zakonsko določene naloge centralnih transplantacijskih koordinatorjev:
- sprejemanje podatkov o možnih mrtvih darovalcih iz donorskih centrov,
- preverjanje opredelitve za darovanje umrle osebe po potrjeni možganski smrti,
- pogovor s svojci ali bližnjimi o možnosti darovanja organov in tkiv,
- organizacijo priprave možnega mrtvega darovalca,
- sodelovanje z bolnišničnim transplantacijskim koordinatorjem in odgovornim zdravnikom v intenzivni terapiji pri oceni primernosti darovalca in organov ter tkiv,
- po potrebi pridobivanje dovoljenj preiskovalnega sodnika za odvzem organov in tkiv,
- usklajevanje odvzema organov in tkiv med donorskim centrom in kirurško ekipo,
- organiziranje prevoza kirurških ekip v in iz donorskega centra,
- obveščanje o hudih neželenih dogodkih in hudih neželenih reakcijah,
- nadzor shranjevanja in označevanja organov ter organiziranje prevoza organov s potrebno dokumentacijo in biološkimi vzorci v transplantacijske centre, kjer bo opravljena presaditev, oziroma v centre, kjer bodo tkiva pripravili za konzerviranje v tkivni banki,
- preverjanje skladnosti postopka z določili,
- priprava poročil in ureditev dokumentacije,
- sprejem vseh ponudb organov od naših darovalcev in darovalcev iz drugih držav članic Eurotransplanta (ET),
- sodelovanje pri postopkih uničenja organov, za katere je bilo po odvzemu ugotovljeno, da niso primerni za presaditev,
- usklajevanje mnenj in ugotovitev med različnimi strokovnjaki pri bolj tveganih primerih,
- obveščanje o hudem neželenem dogodku (HND) ali hudi neželeni reakciji (HNR) ter sprejemanje in posredovanje poročila o HND in HNR v skladu s predpisi, ki določajo poročanje in obvladovanje HDN in HNR.

Klinični transplantacijski koordinator deluje znotraj klinike, ki zdravi in pripravlja bodoče prejemnike organov in tkiv na vpis na čakalni seznam.

Zakonsko določene naloge kliničnih transplantacijskih koordinatorjev:
- skrb za vnos, spremembe in izbris oseb iz čakalnega seznama prejemnikov,
- organizacija priprave prejemnika na operativni poseg,
- sodelovanje s CTK pri organizaciji presaditve,
- skrb za organizacijo rednih pregledov možnih prejemnikov po presaditvi v skladu z OP transplantacijskega centra,
- obveščanje o hudem neželenem dogodku (HND) ali hudi neželeni reakciji (HNR) ter sprejemanje in posredovanje poročila o HND in HNR v skladu s predpisi, ki določajo poročanje in obvladovanje HDN in HNR.