V soboto, 8. oktobra obeležujemo evropski dan darovanja in presaditve organov in tkiv. Ob tej priložnosti na Slovenija-transplantu vsako leto obveščamo o pomenu posmrtnega darovanja organov in tkiv za namen zdravljenja, o uspehih ter o kompleksnosti donorske in transplantacijske medicine.
Sporočilo za javnost
8. oktober: Evropski dan darovanja – dan za
opredelitev
Vsako leto drugo oktobrsko soboto
obeležujemo evropski dan darovanja organov in tkiv. To je priložnost, da se
javno zahvalimo vsem zdravstvenim delavcem, ki sodelujejo v celotni verigi od
darovanja do zdravljenja s presaditvijo, vsem, ki so kadarkoli darovali, vsem
svojcem, ki so podali soglasje, in vsem, ki so se že opredelili za darovanje za
časa življenja, in s tem aktivno izrazili podporo naši dejavnosti.
Sporočilo
letošnjega dogodka, ki ga praznujemo 8. oktobra, je »evropski
dan darovanja – dan za opredelitev«. Središčni
dogodek bo otvoritev fotografske razstave »Moja brazgotina, moje življenje«, ki
smo jo v sodelovanju pripravili Slovenija-transplant in društvo pacientov po
presaditvi, Slovensko društvo Transplant. Umetniški akti
oseb po presaditvi prikazujejo njihovo življenjsko moč in optimizem. O razlogih
za nastanek razstave članica društva Anja Garbajs pravi: »Po presaditvi s svojimi brazgotinami živimo, a
prav za vsako brazgotino se skriva močna življenjska zgodba: zgodba o strahu,
jezi, dvomu, skrbi, zavisti, malodušju. Predvsem pa zgodba o borbi, pogumu,
vztrajnosti, upanju in hvaležnosti«.
Anja Garbajs poudarja, čeprav je sporočilo zavito v fotografsko izrazno
umetniško obliko, je povsem preprosto: postani darovalec_ka in morda boš nekoč
rešil zelo bolnega človeka. In ta bo potem lahko živel naprej: »Vemo, in
tudi na lastni koži čutimo, da je darovanje organov tema, ki še vedno poraja
različna mnenja, tako pozitivne občutke kot tudi negativne odzive, ki so lahko
posledica nepoznavanja tematike ali pa se ji ljudje izogibajo. Velja za tabu.
Razstava je naš odgovor na to. Ne rabimo tabujev. Mi
smo odvrgli oblačila, vse naše zavore in pomisleke, da bi pokazali, kako
ponosno, in s kako veliko hvaležnostjo živimo naprej. In to le zaradi oseb, ki
so se v času svojih življenj opredelile za darovalce organov in tkiv po smrti
ali pa so njihovi svojci po smrti podali soglasje za darovanje«.
Spodbuda k aktivni opredelitvi je
tudi glavno sporočilo dneva. O rezultatih dela v donorskem programu razlaga Andrej Gadžijev, dr. med., direktor
Slovenija-transplanta: »V letošnjem letu so se po dveh napornih
kovidnih letih razmere za delo končno malce normalizirale. Rezultati v
donorskem programu so dobri, z vrnitvijo bolnišničnih koordinatorjev iz
kovidnih intenzivnih enot na redna delovišča, se je ponovno izboljšala detekcija
umrlih darovalcev. Do konca septembra je bilo tako skupno dokazanih kar 69
možganskih smrti, od tega je 36 umrlih postalo darovalcev organov. To je precej
več kot lani v istem časovnem obdobju. Po uspešni detekciji letos izrazito
izstopa donorski center UKC Maribor. Dobro teče tudi program pridobivanja
roženic«. Še vedno pa premalo ljudi pozna enostaven postopek opredelitve glede
darovanja po elektronski poti preko portala e-uprava. Z veljavnim digitalnim
potrdilom se starejši od 15 let lahko opredelijo za ali proti darovanju enostavno
in hitro, v manj kot dveh minutah. Do zdaj se je v nacionalnem registru
opredelilo 12.510 ljudi, od tega se je 69 oseb izreklo proti darovanju. »Če
se oseba ni opredelila tekom življenja, o dovoljenju za darovanje organov
vprašamo svojce. In to vprašanje sledi po sporočeni smrti. Vprašanje je največkrat
nepričakovano. Če se o tem prej ne pogovarjate, je tak pogovor za svojce
izjemno zahteven, saj so v procesu začetnega hudega žalovanja in v takem
trenutku se težko razsodno odločajo. Če pa je volja pokojne_ga znana, je
odločitev svojcev lahka. Želimo si, da ljudje ne bi ostajali neopredeljeni. To
je najslabša možnost za vse, za svojce in zdravstveno osebje, predvsem pa za
vse čakajoče paciente,« razlaga Andrej Gadžijev.
Brez prostovoljnega
darovanja ni zdravljenja s presaditvijo, ki je danes izjemno uspešna metoda, je
edina rešitev in možnost zdravljenja za številne bolezni, ki privedejo do
odpovedi organa. Le pri ledvicah je možno nadomestno zdravljenje z dializo. Doc.
dr. Ivan Kneževič, dr. med., vodja Centra za transplantacijsko dejavnost v UKC
Ljubljana razlaga: »Do septembra smo v našem transplantacijskem centru
presadili 95 organov, od tega 45 ledvic, 20 src, 14 jeter, 15 pljuč in 1
trebušno slinavko. Letošnji rezultati so boljši kot lansko leto«. Dr.
Kneževič poudarja, da je zdravljenje s presaditvijo izjemno zahtevno, in da v
marsikateri državi bolniki še nimajo dostopa do tovrstnega zdravljenja, nimajo
možnosti za zdravljenje: »Naša dejavnost kaže na strokovno razvitost
kliničnega centra Ljubljana in celotnega slovenskega zdravstva. Ponosni smo na
transplantacijski center, in da po številu presaditev src na milijon
prebivalcev ostajamo v samem svetovnem vrhu«. V bližnji prihodnosti
načrtujejo pomembnejši strokovni preskok: »Pripravljamo se na sočasno
presaditev srca in pljuč. Le redke države na svetu so že izvedle tako zahteven
poseg, imamo dovolj znanja in vrhunsko usposobljene strokovnjake«. S
staranjem družbe, tudi z boleznimi, ki se jih lahko zdravi, a lahko z leti
privedejo do odpovedi organa, naraščajo potrebe po organih za presaditev. Za
številne je to edina možnost za preživetje. »Ne glede na številčnost
opravljenih posegov in več-letno ukvarjanje s transplantacijsko dejavnostjo,
sem vsakokrat znova impresioniran nad rezultati zdravljenja. Ko vidiš nekoga,
ki je mesece povsem obnemogel samo ležal v bolniški postelji, potem pa že tri
dni po presaditvi naredi prve korake po hodniku. To je vsakokrat navdušujoče«,
pravi dr. Ivan Kneževič. Kvaliteta življenja po presaditvi organa je vedno
boljša, potrebno pa je doživljenjsko zdravljenje in aktivno sodelovanje
prejemnika.
Zgodbe oseb z izkušnjo zdravljenja s presaditvijo, ki jih prikazujemo na razstavi, so najbolj neposreden in avtentičen prikaz donorske in transplantacijske dejavnosti pri nas.
Celotna izjava za medije in fotografije z razstave so dostopni na spodnjih povezavah.