O novostih v programu darovanja organov na 30. Mednarodnem simpoziju intenzivne medicine

Na Brdu pri Kranju je potekalo dvodnevno strokovno srečanje specialistov intenzivistov in medicinskih sester. Prvi in drugi dan so na tem strokovno pomembnem dogodku s predavanji sodelovali člani in članice ekipe Slovenija-transplanta.

26. in 27. maja 2023 je na Brdu pri Kranju potekal 30. Mednarodni simpozij Slovenskega združenja za intenzivno medicino (SZIM), najpomembnejši letni dogodek za strokovno javnost (zdravnike_ce in medicinske sestre) s področja intenzivnega zdravljenja. Dva dneva smo razpravljali o ključnem vprašanju: kako dolgo vztrajati pri intenzivnem zdravljenju in kdaj ga zmanjšati oziroma omejiti? Koliko ob iztekanju življenja zmore človek, koliko razne tehnologije in sodobna medicina? Kaj je paliativna oskrba in o drugih aktualnostih (program poglejte na spletni strani https://www.szim.si/). Ena od središčnih tem dogodka pa je bila tudi tematika darovanja organov v enotah intenzivne medicine. Na povabilo organizatorjev SZIM so sodelavci in sodelavke Slovenija-transplanta v petek in soboto predavali o razvoju programa darovanja organov v Sloveniji. O sodobnih pristopih v sistemu darovanja organov po smrti je predaval strokovnjak iz Španije, ki je že desetletja najuspešnejša država na tem področju na svetu.

Prvi dan je med plenarnimi predavanji o etiki, oskrbi ob koncu življenja in darovanju organov govorila prim. Danica Avsec, dr. med. Argumentirano je predstavila potrebe po novostih v donorskem programu, ki pri pacientih z infaustno prognozo omogočajo možnost darovanja organov. Glede na razvoj transplantacijske dejavnosti, rezultate in potrebe v Sloveniji se namreč soočamo z nujnostjo uvedbe darovanja po cirkulatorni smrti, kamor sodi tudi darovanje po odtegnitvi/ zaustavitvi  terapije  v bolnikovo dobrobit v kontroliranem okolju (cDCD). Sodobna medicina in tehnologije omogočajo veliko, slaba plat pa je podaljševanje življenja preko meja smiselnega, bolnikovega dostojanstva in osnovnih etičnih principov. Uvedba darovanja po cirkulatorni smrti in sprejem na oddelek za intenzivno medicino (OIM) sta zakonsko podprta programa v Sloveniji, potrebna pa je priprava pravilnikov. Predstavila je tudi rezultate kvalitativne raziskave o stališčih strokovne javnosti glede odločanja ob koncu življenja, ki sta jo 2021 izvedli prim. Danica Avsec in dr. Jana Šimenc, ki je pokazala potrebo po boljši in natančnejši urejenosti področja.  

Drugi dan srečanja je bil dopoldanski segment predavanj namenjena izključno donorski medicini in dejavnosti. Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Slovenija-transplanta, je otvoril sekcijo s predavanjem o sistemu darovanja v Sloveniji danes in jutri. Poudaril je lanskoletne odlične rezultate, saj smo se po številu aktivnih darovalcev na milijon prebivalcev zavihteli na 5. mesto na svetu in to kljub visoki stopnji zavrnitve svojcev (32%). Uspeh je še toliko večji, če pogledamo države, ki so bile lani uspešnejše od nas. Prav vse (Španija, ZDA, Belgija in Češka) imajo poleg DBD v celoti razvit tudi program darovanja po cirkulatorni smrti (DCD – kontrolirano in nekontrolirano DCD darovanje). Glede razvojnih načrtov je Gadžijev pojasnil, da nas čaka nadaljnji razvoj v smeri aktivne detekcije in sprejema na OIM z namenom darovanja (ICOD), z vzporedno posodobitvijo »Pravilnika o medicinskih merilih, načinu in postopkih ugotavljanja možganske smrti ter sestavi komisije za ugotavljanje možganske smrti (Ur. l. RS, št. 70/2001)«. Darovanje po smrti je potrebno umestiti tudi v sklop »Etičnih odločitev glede zdravljenja ob koncu življenja«, saj na to področje močno prodira paliativna medicina. Razmejitev med nadaljnjim paliativnim zdravljenjem v sklopu zadnje faze (proces umiranja) in sprejemom infaustnega pacienta na OIM z namenom kasnejšega darovanja po dokazani smrti (DBD ali DCD) je nujna.

Drugi govorec, Angel Ruiz, dr. med., strokovnjak iz Španije, je pojasnil njihov način dela (tudi darovanje po cirkulatornem zastoju in sprejem infaustnih bolnikov na oddelke intenzivne medicine). Barbara Hudournik, dr. med., dolgoletna, strokovna in izkušena bolnišnična transplantacijska koordinatorica v donorskem centru Splošna bolnišnica Celje, je predstavila postopke ob darovanju, tudi z vidika donorskega centra. Gorazd Čebulc, sodelavec Slovenija-transplanta, najbolj izkušen koordinator v Sloveniji, ki je izvedel največ pogovorov s svojci, je odgovoril na vprašanja, kaj kažejo njegove dolgoletne izkušnje. Poudaril je pomen strokovnega, a tudi osebnega, empatičnega pristopa pri pogovoru s svojci. Polona Travnikar Pouh, tudi zaposlena na Slovenija-transplantu kot centralna transplantacijska koordinatorica, je govorila o vlogi medicinske sestre v donorskem sistemu in izkušnjah iz prakse. Čebulc in Travnikar Pouh opravljata zahtevno koordinacijsko delo, sta kot dirigenta velikemu orkestru, ki mora delovati usklajeno in časovno točno pri vseh postopkih od darovanja do presaditve. Sekcijo je z odličnim predavanjem o novostih pri pogovoru s svojci zaokrožila prim. Danica Avsec, dr. med.

Kot smo slišali od kolega v Španiji, je pri njih darovanje organov običajen del in možnost v sklopu oskrbe bolnika ob koncu življenja. K temu stremimo tudi mi. Vsekakor pa novosti v donorskem programu zahtevajo jasno razumevanje strokovnih smernic in medicinske osnove programa, pripravo natančnih protokolov tako glede medicinskih postopkov, kot tudi medsebojne komunikacije in profesionalnih odnosov, zaščite bolnikovega ugodja in avtonomije, spoštljiv odnos do svojcev  in žalovanja ter tudi zaščito zdravstvenega osebja. Še posebej razjasnjeni morajo biti etično-moralni pogledi in morebitni dvomi na družbeni ravni.  

Veseli nas, da je področje darovanja organov kot pomembno prepoznalo Slovensko združenje za intenzivno medicino in nas povabilo k sodelovanju na simpoziju. Izobraževanje, skupni razmisleki in razumevanje novosti so temelji za kakovosten in uspešen razvoj dejavnosti. Razprave na dogodku so bile sveže, argumentirane, in predvsem nujno potrebne v družbi tehnološkega napredka, sodobne medicine in iskanju posodobljenih etičnih konsenzov ob izteku življenja v bolnišničnem okolju.

Avtorji: Gadžijev Andrej, Avsec Danica, Šimenc Jana.

Foto: Slovenija-transplant